V zadnjem stoletju se je življenjska doba ljudi precej podaljšala. Nekoliko je k temu pripomogla boljša prehrana, večinoma pa uspešnejša diagnostika bolezni in uspešnejši načini zdravljenja in preventive bolezni kot v preteklosti. Ker je populacija vse starejša, se znanost zadnja leta intenzivneje ukvarja s procesi staranja, čeprav so že v antičnih časih iskali vodnjak večne  mladosti.

Avtor: Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije

 

Staranje bi lahko opredelili kot postopno upadanje zmogljivosti organizma s povečano utrudljivostjo, občutljivostjo in obolevnostjo organizma z zmanjšanimi obnovitvenimi sposobnostmi posameznih tkiv in funkcij. Staranje delimo na intrinzično in ekstrinzično. Intrinzično staranje je pravzaprav naša prirojena biološka ura posameznih celic in tkiv, ekstrinzično pa predstavlja dodatno pospešeno staranje pod vplivom zunanjih dejavnikov, predvsem UV-sevanja in kajenja. Na staranje precej vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so različni okoljski strupi, ionizacijsko sevanje in kroničen negativen stres, prekomerno pitje alkohola in kajenje.

 

Kako se stara koža?

Mehanizem staranja razložita dve teoriji, deterministična in stohastična.

Deterministična: življenjska doba in proces staranja sta določena v gerontogenih, ki vsebujejo zapis naše biološke ure z vsemi reparativnimi mehanizmi in odzivi na škodljive učinke okolja.

Stohastična: staranje povzroča kopičenje oksidativnega stresa v organizmu, katerega  obnovitveni antioksidativni mehanizmi ne zmorejo več nadoknaditi. Ker je koža naš največji organ, ki pokriva celotno telo in ga ščiti pred vplivi okolja in vzdržuje njegovo homeostazo, so tudi znaki staranja kože med prvimi opaznimi. Njeno staranje lahko primerjamo s staranjem drugih tkiv, ki tudi vsebujejo precej vezivnega tkiva (kosti, hrustanec, srčno-žilni sistem).

 

Koža se začne starati že po 20. letu

Koža postaja tanjša in bolj suha ter manj elastična. Zmanjša se tvorba kolagena v dermisu (pribl. za 1 % na leto), kopičiti pa se začnejo strukturno spremenjena elastična vlakna, ki so izpostavljena UV-sevanju. Poveča se tudi razgradnja že obstoječega kolagena. V dermisu se med kolagenskimi vlakni in fibroblasti zmanjša količina hialuronske kisline, ki veže vodo in daje koži prostornino. Sposobnost obnove lipidov v maščobni zaščitni plasti v povrhnjici se zmanjša.

Tudi izločanje znoja in lojnic se manjša. Koža postane bolj krhka, občutljiva in se hitreje poškoduje kot v mladosti. Pojavijo se gube, ki so najprej površinske, nato pa vse globlje. Zmanjša se sposobnost vezave vode v epidermisu. Ta suhost ali kseroza je tudi najpogostejši vzrok neprijetnega srbeža kože starejših ljudi. Žile postanejo zaradi slabše kolagenske sinteze bolj krhke in počijo lahko že pri manjši poškodbi, nastanejo podkožne krvavitve – t. i. senilna purpura.

 

Pojavijo se pegice …

Na fotopoškodovani koži se pojavijo številne razširjene žilice in rjavi madeži (starostne pege)

Zaradi manjšega števila drobnih žilic in njihove zmanjšane reaktivnosti na vplive okolja je koža ljudi v zrelih letih bolj bleda. Z leti se zmanjšuje sposobnost obnavljanja okvare genetskega materiala v celicah, zmanjša se odpornost kože, zato je koža v zrelih letih občutljivejša za okužbe. Tudi rane se celijo nekoliko počasneje. Zaradi manjše odpornosti je koža v zrelih letih občutljivejša na UV-sevanje in nastanek kožnega raka.

 

Kaj pa lasje in nohti?

Nohti in lasje rastejo počasneje, nohti so tudi krhkejši in bolj lomljivi, včasih celo deformirani. Čvrstost nohtov lahko povečamo z rednim mazanjem z mastnimi kremami in uporabo zaščitnih rokavic pri uporabi detergentov in čistil. Spremembe postanejo izrazitejše v menopavzi, kar kaže na pomembno vlogo estrogenov. Zaradi omenjenih sprememb je nega kože v zrelih letih pomembna, da se ji povrne čvrstost, elastičnost in odpornost ter zmanjšajo gube in drugi vidni znaki staranja. Svetuje se uporaba nevtralnih in neagresivnih mil (pH 5,5) in sintetičnih detergentov – sindetov. Za suho, občutljivo kožo so primerne občasne oljne kopeli.

 

Lahko starost premagamo?

V zadnjih letih, ko je postalo poznavanje bioloških, fizioloških in strukturnih značilnosti kože s pomočjo neinvazivnih metod bioinženiringa natančnejše, je prišlo do razvoja kozmecevtikov, ki za razliko od običajne kozmetike, ki vpliva le na videz kože, lahko vplivajo na strukturo in delovanje kože (predvsem poroženele plasti povrhnjice) in so na voljo brez recepta. Lahko prodrejo v povrhnjico, kjer se vgradijo v zaščitno lipidno dvoslojno plast ali delujejo tako, da vežejo vodo iz okolja.

 

Vlažnost kože in s tem njena odpornost se lahko poveča na dva načina, in sicer s krepitvijo dvoslojne lipidne zaščitne plasti v roženi plasti, ki preprečuje transepidermalno izhlapevanje vode (okluzivna sredstva, npr. različna olja, maščobne kisline, voski, fosfolipidi, steroli), in s pomočjo snovi, ki vežejo vodo v poroženeli plasti v povrhnjici iz okolja (humektanti, npr. urea, hialuronska kislina, glicerin, med). Omenjene snovi so lahko v različnih podlagah in v različnih komercialnih preparatih, ki so na voljo v lekarnah.

 

Za zmanjšanje gub so priporočeni retinoidi (derivati vitamina A), ki spodbujajo tvorbo kolagena in preprečujejo razgradnjo medceličnega matriksa, ki se nanašajo v obliki krem. Previdnost je potrebna v poletnih mesecih zaradi možnega pojava fototoksičnih reakcij. Podobno učinkuje tudi topično nanešena stabilna oblika vitamina C in estrogeni. Sistemsko uživanje estrogenov je vprašljivo zaradi številnih resnih stranskih učinkov. Pri drobnih gubah in manj čvrsti koži je priporočljiva uporaba krem, ki vsebujejo snovi, ki spodbujajo tvorbo telesu lastne hialuronske kisline.

Priporočeno je tudi uživanje antioksidantov, ki zmanjšajo poškodbe oksidativnega stresa, povzročene z nakopičenimi prostimi radikali (vitamin C, vitamin A in E, koencim Q 10, bioflavonoidi, zeleni čaj) in predvsem predstavljajo preventivo pred novonastalimi poškodbami kože s prostimi radikali.

Priporočljiva je tudi uporaba zaščitnih krem, ki vsebujejo antioksidante (npr. vitamin E, flavonoide), ki zmanjšujejo škodljiv učinek zunanjih vplivov na kožo.

 

Manjši posegi

Drobne žilice ali teleangiektazije se učinkovito odstranijo z nekaterimi laserji, pigmentni madeži pa s kremami, ki vsebujejo snovi, ki zavirajo tvorbo melanina (npr. hidrokinon v nizkih koncentracijah). Starostne bradavice oz. seboroične keratoze se učinkovito odstranijo z zmrzovanjem, vendar je nujno, da pred vsakim posegom kožo pregleda izkušen dermatolog, da se izključijo sumljive spremembe.

 

Za mladostnejši videz so na voljo številne metode

V prosti prodaji so na voljo kreme z nizkimi koncentracijami alfahidroksi kislin, ki se nahajajo v nekaterem sadju in se uporabljajo za površinske pilinge ter dajejo koži prožnost in čvrstost.

S kozmetiko in kozmecevtiko dosežemo le zmerne učinke pomlajevanja kože in pričakovanja ne smejo biti nerealna. Videz kože postane bolj svež in sijoč, koža postane bolj čvrsta in napeta, nekoliko se zgladijo tudi drobne gubice. Videza iz mladosti si ne moremo povrniti z omenjenimi učinkovinami. Globlje pilinge z višjimi koncenracijami alfahidroksi kislin (npr. glikolna, citrična, mlečna) in acetilsalicilne kisline naj opravlja zdravnik zaradi možnih stranskih učinkov, predvsem okužb in brazgotinjenja. S kemičnimi pilingi namreč načrtno in nadzorovano poškodujemo kožo do različnih globin in s tem spodbujamo obnovo poškodovane kože ter ponoven nastanek kolagenskih in elastičnih vlaken.

 

Lepotni popravki

Za polnjenje povrhnjih in srednje globokih gub in ustnic se uporabljajo različna polnila, predvsem hialuronska kislina, ker povzroča najmanj stranskih učinkov. Učinek traja približno 6–9 mesecev, nato je treba poseg ponoviti. Drobne mimične gubice okoli oči, ust in po čelu se lahko zgladijo z injiciranjem botulina, ki paralizira obrazne mišice. Tudi učinek botulina traja le nekaj mesecev.

V zadnjem času se za polnjenje gub in obraznih kontur vse bolj uporablja lastna maščoba in lastna s trombociti bogata plazma. Odvzeta kri se centrifugira in tako nastala plazma, bogata s trombociti in rastnimi faktorji, se injcira v kožo. Poseg je trajnejši, saj rastni faktorji spodbujajo obnovitvene procese v koži. Poveča se tvorba kolagena, elastina ter medceličnine. Koža postane čvrstejša, bolj napeta in elastična. Študije so pokazale, da je učinek odvisen od koncentracije prisotnih rastnih faktorjev in postopka pridobivanja plazme. Ker je s trombociti bogata plazma telesu lastna snov, ne nastanejo preobčutljivostne reakcije.

 

Mezoterapija je metoda, kjer se majhne količine snovi z zelo drobnimi iglicami injicirajo v kožo. Aplicirajo se lahko vitamini, snovi, ki rehidrirajo kožo ipd. S to metodo se izboljšuje struktura in napetost kože in zmanjšujejo se drobne gube. Uporablja se lahko na obrazu, vratu, rokah in kjerkoli drugje. Omenjene posege mora opravljati ustrezno usposobljen dermatolog ali plastični kirurg.

Za vidnejši učinek pomlajevanja kože so možni različni laserski in kirurški postopki pomlajevanja kože, katere mora opravljati ustrezen zdravnik specialist. Laserji sproščajo usmerjeno svetlobo visoke energije, zato so možne poškodbe kože (opekline ipd.) s trajnejšimi posledicami, še posebej, če posege opravlja neizkušena oseba.

V zadnjih letih se vse bolj uporablja kombinacija svetlobne energije in radiofrekvence, kjer se uporabljajo znatno manjše energije, zato je možnost stranskih učinkov manjša. S svetlobnim žarkom in radiofrekvenco toplotno poškodujemo kožne strukture in sprožimo procese regeneracije. Tvori se večja količina kolagena, elastičnih vlaken in medceličnine v dermisu. Poveča se prostornina in tonus kože, gube postanejo manj vidne. Za opazno in trajno izboljšanje strukture in videza kože je potrebnih več zaporednih posegov v razmiku 2–4 tednov. Oseba lahko med posegom občuti nežno zbadanje in običajno se pojavi blaga, prehodna rdečina kože.

Tudi pri omenjenih posegih so potrebna realna pričakovanja in opravljati jih mora zdravnik specialist dermatolog ali plastični kirurg. Najboljša preventiva pred prezgodnjim in prehitrim staranjem kože je opustitev kajenja, ustrezna zaščita pred soncem in zdrav način življenja.

 

September 2013