Luskavica ali psoriaza je ena najpogostejših kožnih bolezni. Za njo zbolevajo od dva do trije odstotki prebivalstva. Gre za kronično bolezen s sistemskim vplivom in značilnimi bolezenskimi spremembami kože. Ocenjujejo, da ima luskavico okoli dva odstotka svetovnega prebivalstva. Bolezen se pogosto pojavlja v družini.

Avtorica: Maja Korošak

O tej neprijetni motnji, zaradi katere bolnike okolica še vedno pogosto zaznamuje, smo se pogovarjali z Aleksandro Bergant Suhodolčan, dr. med.. Za začetek je povedala, da je najpogostejša oblika psoriaze, ki se pojavlja v več kot treh četrtinah primerov, psoriaza s plaki. Kako se kaže? »Za psoriazo s plaki so značilne rdeče luščeče papule, ki se združujejo v vnetne plošče (plake). Žarišča lahko ostanejo dlje časa nespremenjena ali pa se širijo na večje površine telesa. Bolezen se najpogosteje pojavlja na izteznih delih okončin (komolcih, kolenih), v lasišču, na dlaneh, stopalih.«

Kakšne pa so ostale oblike psoriaze? »Med ostale oblike psoriaze sodijo eritrodermična luskavica, kjer je prizadeta koža celega telesa, pustulozna luskavica, pri kateri se pojavljajo gnojni mehurčki, kapljična luskavica in inverzna luskavica, ki prizadene kožo v pregibih. Poslabšanja opažamo ob okužbah, predvsem streptokokni okužbi žrela, stresu, ob jemanju določenih zdravil, na mestih praskanja ali drgnjenja.«

Kateri so vzroki za nastanek luskavice?

Kot pove dr. Bergant Suhodolčanova, je luskavica dedna, poligensko povzročena bolezen. »Znani so nekateri geni, ki so povezani z luskavico, vendar je za nastanek bolezni potrebnih več dejavnikov, med drugim tudi zunanji vplivi. Med sistemskimi sprožilci so poznane nekatere okužbe, predvsem streptokokne, okužba s HIV, endokrini vplivi, pomemben dejavnik je tudi stres. Prav tako lahko bolezen poslabša jemanje nekaterih zdravil, npr. blokatorjev receptorjev beta, litija, antimalarikov in nekaterih drugih zdravil.« Dr. Bergant Suhodolčanova dodaja, da nekatere raziskave opisujejo povezavo med luskavico in kajenjem, uživanjem alkohola in debelostjo. »Bolniki z luskavico imajo pogosteje povečano telesno težo in so bolj ogroženi za srčno-žilne bolezni kot zdravi. Tudi zunanji dejavniki, na primer draženje kože ali blažje poškodbe, lahko povzročijo nastanek kožnih sprememb pri bolnikih z luskavico,« pojasnjuje naša sogovornica.

Nastanek luskavice je torej povezan z delovanjem imunskega sistema, še posebej z belimi krvničkami, ki jih imenujemo limfociti T. Ti sodelujejo pri obrambi pred tujimi organizmi (na primer bakterijami in virusi), pri bolnikih z luskavico pa se napačno aktivirajo, sproščajo različne mediatorje vnetja in napadejo zdrave celice. Prekomerna aktivnost limfocitov T privabi druge vnetne celice, ki povzročajo širjenje žilic in prekomerno razmnoževanje celic kože, kar vodi v nastanek tipičnih lezij – zadebeljene, pordele kože z luskami.

Kako se te spremembe začenjajo pojavljati? Na začetku nastanejo na koži manjše pordele bunčice, ki se postopno večajo in jih sčasoma prekrijejo srebrno sive luske. Žarišča se zlivajo v večje »plošče« različnih velikosti, oblik in razprostranjenosti. Pri slabi tretjini bolnikov je navzoče tudi srbenje žarišč. Če bolnik poskuša odstraniti luske, se pojavijo drobne pikčaste krvavitve.

Luskavica lahko prizadene tudi nohte. Spremembe nohtov lahko spremljajo kožna žarišča drugod po telesu (pri slabi tretjini obolelih) ali pa so samostojne. Nohti so običajno zadebeljeni, krhki, motni in s pikčastimi vdolbinicami, na končnih delih pa so privzdignjeni in odstopajo od posteljice.

Povezana z drugimi boleznimi

Kot pove dr. Bergant Suhodolčanova, je luskavica sicer bolezen kože, vendar pogosto povezana z drugimi sistemskimi boleznimi. S katerimi? »Prva skupina so bolezni, kjer je v ospredju vnetje, na primer psoriatični artritis, kronična vnetna črevesna bolezen, druga skupina pa so metabolne bolezni. Tako imajo bolniki s psoriazo povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tip II, srčno-žilne bolezni, pa tudi limfome in malignome.« Naša sogovornica natančneje opredeli ta tveganja. Bolniki s psoriazo imajo tako dvakratno povečano tveganje za razvoj debelosti in so 1,5-krat bolj izpostavljeni pojavu sladkorne bolezni. Prav tako je pri njih kar dvakrat povečana verjetnost za pojav povišanega krvnega tlaka in za pojav srčnega popuščanja. Večje tveganje obstaja tudi za pojav miokardnega infarkta. Pri blagi psoriazi je to tveganje povečano 1,5-krat, pri težki obliki bolezni pa celo za sedemkrat!

Dr. Bergant Suhodolčanova opozori še na druga tveganja, ki so duševne narave. »Danes se zavedamo, da psoriaza predstavlja veliko čustveno in fizično breme za bolnika ter zmanjšuje kakovost njegovega življenja. Bolniki z luskavico so pogosteje depresivni, celo razmišljajo o samomoru.« Pri bolnikih z luskavico se poleg tega v približno 30 % razvije tudi psoriatični artritis, vnetna bolezen sklepov. Luskavica na koži se običajno pojavi pred sklepno prizadetostjo, pri približno 10 % bolnikov pa se najprej pojavi sklepna prizadetost.

Zdravljenje je nujno!

Ker psoriaza ne predstavlja le kozmetične težave za bolnika, temveč je resno bolezensko dogajanje, je njeno zdravljenje potrebno in nujno, poudarja dr. Bergant Suhodolčanova in optimistično dodaja, da zadnje raziskave kažejo, da s sistemskimi zdravili lahko ugodno vplivamo tudi na nekatere pridružene bolezni. Uspešno zdravljenje pa seveda močno vpliva tudi na bolnikovi kakovost življenja.

Kako torej poteka zdravljenje? »Zdravljenje psoriaze je odvisno od klinične oblike bolezni, njene razširjenosti, starosti, spola in pridruženih bolezni. Danes sledimo t. i. načrtovanemu, stopenjskemu pristopu k zdravljenju, ki na prvi stopnji zajema lokalno zdravljenje, kasneje fototerapijo in sistemsko zdravljenje, ki ju vodijo specialisti dermatologi. Bolnike z blago obliko bolezni uspešno zdravimo z zdravili za lokalno uporabo. Za bolnike z zmerno in hudo obliko psoriaze trenutne smernice sprva priporočajo uporabo fototerapije in sistemske konvencionalne terapije. Med konvencionalno sistemsko zdravljenje štejemo sistemsko fototerapijo, retinoide, metotreksat in ciklosporin. Za bolnike z zmerno ali hudo obliko psoriaze, pri katerih sistemsko konvencialno zdravljenje ni uspešno, je kontraindicirano ali pa ga bolniki ne prenašajo, pa so od leta 2005 na voljo biološka zdravila,« razlaga dr. Bergant Suhodolčanova.

Žal vse oblike zdravljenja pri luskavici delujejo le v času, ko so v uporabi, zato je večinoma potrebno trajno zdravljenje – dokončno pozdraviti te bolezni žal še ni mogoče. »Pa vendar lahko danes z opisanimi oblikami zdravljenja tudi bolnikom z najtežjimi oblikami luskavice pomagamo v tolikšni meri, da je njihova koža povsem ali skoraj povsem brez bolezenskih sprememb.«

Luskavica in sonce?

Pri bolnikih z luskavico je izredno pomemba tudi ustrezna nega kože. Običajno se uporabljajo mazila, ki vsebujejo več maščob. Sredstva za nego jim lahko na recept predpiše tudi družinski zdravnik ali dermatolog. Ob tem se lahko uporabljajo tudi oljne kopeli, ki jih v ta namen kupite v lekarni. Z redno nego se zmanjša poraba zdravilnih učinkovin in podaljša čas med zagoni bolezni, obenem pa so žarišča manj obložena z luskami in manj vidna.

Ali bolniki z luskavico kožo lahko izpostavljajo soncu? Vsekakor je zanje bivanje ob morju priporočljivo, saj pogosto ugodno vpliva na potek luskavice. Vendar pa naj se tudi oni držijo splošnih napotkov, ki jih dermatologi priporočajo glede sončenja. Predvsem odsvetujejo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro. Za zaščito naj uporabljajo oblačila in kreme z zaščitnim faktorjem vsaj 30. Po kopanju naj se vedno namažejo z negovalnim sredstvom. Izogibati se je treba pretiranemu izpostavljanju soncu, saj lahko sončne opekline povzročijo celo poslabšanje luskavice.

ABC

A Nekateri geni, povezani z luskavico, so znani.

B Psoriaza povečuje tveganje tudi za nekatere druge bolezni.

C Kar 30 % bolnikov s psoriazo zboli za psoriatičnim artritisom.