Avtorica: Nika Arsovski
V nekaterih plemenskih družbah je prebadanje del tradicionalnega obreda, ki pomeni prehod iz mladostnega v zrelo obdobje, spet v drugih kot dokaz spolne moči ali družbenega statusa. Kot so odkrili raziskovalci, so si že stari Maji prebadali jezike in genitalije v znak pripadnosti določenemu božanstvu, tako imenovani pirsingi pa so postali še pogostejši po drugi svetovni vojni, predvsem so se uveljavili v subkulturnih skupinah, kot so pankerji.
Ti so s svojo provokativnostjo in z zavračanjem takratnega življenjskega stila prebadanje označili kot simbol uporništva proti takratni družbi. Sledili so jim homoseksualci in nekatere sadomazohistične subkulture v zahodnem svetu, kasneje pa še številni modni oblikovalci, s tem je pirsing postal prepoznavni znak številnih blagovnih znamk, glasbe in filmskega sveta. Po nekaterih raziskavah naj bi kar dobra tretjina mladih od 18. do 25. leta svoje telo okrasila s prebadanjem, v večini primerov zaradi želje po lepem, pa tudi zaradi dokazovanja samostojnosti, individualnosti, uporništva in pripadnosti skupini.
Številni studii za prebadanje zaradi številčnosti pirsinga posvečajo ogromno pozornosti varnosti, kot so razkuževanje delovnega okolja, sterilizacija instrumentov in nakita, uporaba rokavic, pa tudi dosledni izbiri materiala nakita in številnim izobraževanjem. Zaradi tako imenovanega okraševanja lahko namreč nastanejo resni zapleti zaradi nepoznavanja anatomije tkiv v ustni votlini ali neupoštevanja ukrepov za preprečevanje infekcije.
Med zgodnje zaplete uvrščamo zelo pogosto vnetje tkiva in infekcije na mestu preboda (do 20 odstotkov), v primeru pojava teh težav je v več kot dveh tretjinah primerov zahtevana zdravniška pomoč. Zdravljenje bakterijskih okužb, ki se razvijejo že v prvih urah in lahko trajajo nekaj dni ali tednov, je dolgotrajno, vendar z njim ne odlašajte, saj lahko razmere le še poslabšate. »Usta so prebivališče ogromnega števila bakterij, njim se pridružijo še bakterije, prisotne zaradi nehigienskega postopka vstavitve ali uporabe nesterilnega pirsinga in instrumentov. Okužba pa lahko nastopi tudi kasneje zaradi pomanjkljive ustne higiene,« razlaga Marta Kocjan Anžič, dr. dent. med., specialistka za zobne, ustne bolezni in parodontologijo.
Značilne so tudi krvavitve zaradi bogatega žilnega sistema in alergije na materiale, uporabljene v postopku ali nakitu. Okrasi morajo biti namreč izdelani iz nestrupenih kovin, kot so 14- ali 18-karatno zlato, titan in nerjaveče jeklo, izogibajte pa se niklju, ki lahko povzroči konktatni dermatitis. »Redke niso niti motnje gibljivosti jezika pri požiranju, žvečenju hrane ter govoru.
Pogosta je bolečina, ki pacienta privede k zobozdravniku ali zdravniku. V težjih primerih nastane tudi oteklina, ki lahko ovira dihanje in privede do zapore, ki zahteva takojšnje ukrepanje, da ne bi prišlo do zadušitve. Možnost zadušitve se poveča v primeru izpada pirsinga,« opozarja dr. M. Kocjan Anžič. V skrajnem primeru lahko infekcije povzročijo vnetje notranje površine srca ali pa zaradi obilne krvavitve tudi izgubo zavesti. Morebitna zastrupitev krvi, pri posebno občutljivih pacientih, pa vodi do vnetja srčnih zaklopk. Med težave, ki se pojavijo v naših ustih, pa uvrščamo tudi izločanje povečane količine sline, pekoč občutek in pojav trdih vozličev nad nivojem sluznice.
Pozorno izberite studio, v katerem vam bodo vstavili pirsing, saj lahko neprimerna higiena povzroči tudi okužbo s tetanusom ali hepatitisom (B, C, D ali G), zato se je morda pred posegom pametno posvetovati z zdravnikom glede cepljenja, predvsem občutljivi pa so okraski ob ustnici, ki so izpostavljeni zunanjim vplivom. Pirsingi v jeziku povzročajo tudi odebelitev in poškodbo dlesni ob jeziku ter poškodujejo zobe. »Posebno ranljivi so seveda zobje, ti se lahko lomijo in krušijo, prav tako se lahko poškodujejo keramični nadomestki ter plombe. Strokovnjaki so tudi mnenja, da ga je ob izjemnih telesnih obremenitvah (morda celo pred spanjem) potrebno odstraniti,« razlaga dr. M. Kocjan Anžič. Dodaja: »Stalno draženje tujka vodi v bolezen dlesni, dlesen se umika zaradi poškodbe kosti, posledica te izgube pa vodi v majavost zoba in izgubo le-tega.«
V ustih s pirsingom je na splošno podana možnost večjega kopičenja zobnega plaka, ki kasneje prehaja v zobni kamen. Poleg tega je prizadeta tudi dlesen večjega števila zob, poglabljajo se obzobni žepi, do nastanka kroničnega parodontitisa je samo še korak.« Zato specialistka vsem ljubiteljem pirsinga priporoča temeljito čiščenje zob vsaj dvakrat na dan, uporabo zobne nitke in če je potrebno tudi medzobne ščetke, s katerimi lahko preprečimo vnetja večjih razsežnosti. Paziti je treba tudi na higieno rok, ko pirsing odstranjujemo ali nameščamo. Sicer pa ga v fazi celjenja sami nikoli ne odstranjujemo. »Seveda se je treba odreči kajenju in pitju alkohola, močno začinjeni ter higiensko oporečni hrani. Včasih je potrebna tudi uporaba antiseptika za izpiranje ustne votline,« še svetuje.
»Prvi nasvet je seveda predhodni pogovor s starši, svojim zobozdravnikom ali zdravnikom. Pirsing naj bi bil moda, trend, trenutni navdih, kljubovanje staršem in učiteljem, celo želja partnerja po »eksotiki«. Potem, kar naenkrat zaplet, jok in bolečina, nujen obisk zobozdravnika, zdravnika v urgentni ambulanti … Vsi moji pacienti, ki so takšno izkušnjo imeli, so si po končanem zdravljenju pirsing odstranili. Zanesljivo so postali bogatejši za še eno mladostno izkušnjo,« iz osebnih izkušenj pove dr. M. Kocjan Anžič. Če pa ste se odločili za okrasek v jeziku ali ustnici, se pred samim posegom dobro prepričajte o strokovnosti studia in odpravljanju morebitnih težav. Običajno se ustnice zacelijo po šestih, jezik pa po štirih mesecih. Kljub temu lahko do zapletov pride tudi nekaj let po vstavitvi nakita, zato je ob vsaki bolezenski spremembi treba obiskati zdravnika ali zobozdravnika.
Februar 2016