O atopijskem dermatitisu, prhljaju, aknah in podobnem je bilo prelitega že precej črnila, na račun teh pa so bile nekatere prav tako pomembne težave s kožo morda bolj zapostavljene, kot bi si zaslužile.

Prav je, da izpostavimo še nekatere druge, kot so keratoze, diseboreje, različne vrste kožnega raka in urtikarije oz. koprivnice. Na vprašanja nam je prijazno odgovarjal strokovnjak prim. Boris Kralj, dr. med., specialist dermatovenerolog in flebolog.

Avtorica: Anja Kuhar

 

Veliko je govora o atopijskem dermatitisu, aknah, prhljaju itd. Če pa bi morali izbrati nekaj sicer pogostejših, a v javnosti manj znanih bolezni kože, katere bi izpostavili?

Na to vprašanje je težko odgovoriti. Zelo redke so denimo ‘eksotične’ bolezni, kot so npr. avtoimunske bolezni z bulami in mehurji. Med dokaj pogoste bolezni, o katerih se še vedno ne govori veliko, pa sodijo denimo keratoza, diseboreja, kožni rak ter koprivnica oz. urtikarija.

 

Začniva kar pri keratozi. Za kakšno težavo gre?

O različnih vrstah keratoz govorimo, kadar pride do zaroženevanja in debeljenja kože. Poznamo mehanske keratoze, ki se pojavljajo na mestih, kjer prihaja do neenakomerne obremenitve, npr. ob tiščanju na podplatih. Naslednje so solarne keratoze, ki so posledica motnje UV-žarkov in se dokaj pogosto pojavljajo pri ljudeh, ki so bili soncu preveč izpostavljeni. Največkrat se pojavljajo na predelih nosu, čela, hrbtišča rok itd., torej na soncu izpostavljenih delih, kjer se koža najprej vname, nato zadebeli, proces vnetja in zaroženevanja pa se ne ustavi. Keratoze pa se lahko pojavljajo tudi v sklopih drugih boleznih, recimo kot del procesa luskavice.

 

Solarne keratoze lahko vodijo v kožnega raka, zato je njihovo zgodnje odkrivanje ključnega pomena.

 

Kakšni so postopki zdravljenja pri keratozi?

Mehanske keratoze zdravimo z mazili, ki vsebujejo določene kisline. Te namreč zadebeljeno kožo mehčajo in tanjšajo. Solarne keratoze pa zdravimo z uporabo različnih sredstev, denimo s pomočjo postopka zamrzovanja, z laserjem, s kemičnimi snovmi itd. Tkivo po njihovi uporabi odpade in keratoza je pozdravljena.

 

Vloga laserja v dermatologiji:

– zdravljenje solarnih keratoz,

– odstranjevanje fibromov,

– pomlajevanje kože,

– odstranjevanje rdečin in drobnih žilic itd.,

– odstranjevanje dlak in prekomerne poraščenosti.

 

Kateri znaki kažejo na pojav solarnih keratoz?

Če se na določenem mestu ponavlja vnetje kože z luščenjem, ki se nikakor ne zaceli, je pametno stopiti do osebnega zdravnika ali dermatologa. Napredovanje keratoz se namreč zelo preprosto odpravi.

V primeru nezdravljenja lahko na mestu vnetja nastane kožni tumor, ki največkrat sicer ni nevaren, lahko pa se vendar razvije v ploščatocelični karcinom (enega od dveh rakov, ki iz tega izhajata), ta v sicer redkih primerih lahko tudi metastazira po telesu.

 

Pa sva pri naslednji temi, kožnem raku.

Ploščatocelični in bazalnocelični karcinom sta dva od najpogostejših kožnih rakov in najpogostejših rakov nasploh, vendar je njun razplet dokaj ugoden, če ju odkrijemo dovolj zgodaj.

 

Pojav ploščatoceličnega karcinoma je vezan na izpostavljenost soncu, saj se pojavlja na soncu izpostavljenih delih, kot so rame, obraz, hrbtišča rok in goleni.

 

Kako je videti kožni rak te vrste?

Bazalnocelični karcinom je dokaj simetrična, rjavo rdečkasta tvorba, ki čez nekaj časa v svojem jedru prične razpadati. Znotraj se tvori manjša ranica, pod povečavo je ob robu videti številne žilice. Lahko raste sorazmerno hitro.

Ploščatocelični karcinom je težko opredeljiva tvorba, največkrat belkasto rjavo rdeče barve. Lahko deluje kot ranica, ki se kruši, predvsem pa se neprestano povečuje. Takšna tvorba je seveda sumljiva in potrebna pregleda pri dermatologu.

 

Med kožne rake sodi tudi maligni melanom, ki pa v primerjavi s ploščatoceličnim in bazalnoceličnim karcinomom nima tako ugodnega razpleta, prav tako njegov nastanek ni vezan na solarne keratoze.

 

Tudi maligni melanom je kožni rak, vendar se od ploščatoceličnega in bazalnoceličnega karcinoma razlikuje. Je tako?

Tako je. Gre za zelo agresivno obliko raka, če zamudimo njegov ugodni trenutek. Pravzaprav bi lahko rekli, da ima le dve možnosti: ali ga odkrijemo v pravi fazi ali pa je že zamujen. Če ga odkrijemo dovolj zgodaj, ko še ni zadebeljen, je razplet zelo ugoden. V primeru zadebelitve pa nima ugodnega razpleta, saj neobvladljivo metastazira.

 

V Sloveniji letno odkrijejo med 550 in 600 novih primerov malignega melanoma. V najbolj ogroženo starostno skupino se uvršča populacija med 20. in 40. letom starosti, melanom pa lahko prizadene ljudi v vseh starostnih obdobjih.

 

Se po videzu razlikuje od prej omenjenih karcinomov?

Po videzu je maligni melanom podoben znamenju, je nepravilne oblike oziroma asimetričen in neenakomerno obarvan, zelo pogosto vsaj deloma vsebuje temno ali črno barvo. Poleg tega dokaj hitro raste, govorimo o obdobju nekaj tednov ali mesecev.

 

Se maligni melanom razvije iz materinih znamenj ali obstajajo dodatni sprožilci?

V 60 % primerov se maligni melanom razvije iz zdrave kože, v 40 % pa iz t. i. materinega znamenja. Tako njegov nastanek ni nujno vezan na materino znamenje, ogromno ljudi, pri katerih se razvije, znamenj praktično skoraj nimajo. Potencialni faktor je seveda tudi sonce, vendar zagotovo obstajajo še drugi sprožilni dejavniki, saj se maligni melanom pojavlja tudi na področjih podpazduhe, podplatov, med prsti itd.

Kar se znamenj tiče, pogosto prihaja do panike. Ta je popolnoma nepotrebna, če gre za počasi rastoče simetrično znamenje, denimo v roku enega leta. Če se znamenje v 2–3 mesecih poveča za nekaj milimetrov in je asimetrične oblike, pa ga moramo pokazati osebnemu zdravniku, ki naj presodi, za kaj gre.

 

Najobjektivnejši podatek pri ljudeh, ki imajo veliko število znamenj, je fotografija predela ter primerjava s fotografijo kasnejšega datuma. Šele takrat se vidi, ali je v kratkem obdobju neko znamenje res spremenilo obliko, barvo in velikost, kar so naši referenčni kriteriji.

 

Kot ste omenili, je ključnega pomena, da ga odkrijemo dovolj zgodaj … 

Razplet malignega melanoma, odkritega v zgodnjih fazah, je dokaj ugoden. O ugodni prognozi govorimo, kadar je zadebelitev ob histološkem odvzemu tkiva in pregledu v laboratoriju nižja od približno 1 mm. Nad milimetrom debeline ugoden potek pada, kar pa kljub temu ne pomeni, da je zdravljenje izgubljeno.

 

Povejva še nekaj o življenjsko nenevarni, vendar nadležni diseboreji.

Pri diseboreji govorimo o tipu kože, motnji izločanja lojnic, pri kateri se na mestih, kjer je veliko lojnic, pojavljajo težave, kot so rdečina, srbenje in luščenje. Težave so pogostejše v zimskih in prehodnih mesecih v kombinaciji s stresnimi situacijami in so žal ‘večne’ oziroma vseživljenjske.

 

Kje na telesu se diseboreja pojavlja?

Diseboreja se pojavlja na zanjo značilnih mestih, kot so lasišče, kar se kaže kot prhljaj, sluhovodi, področja pred in za uhljem, ob nosu, na obrveh, nad prsnico, na osrednjem delu hrbta ter tudi pod pazduhami in na spolovilih.

 

S pomočjo katerih ukrepov ukrotimo njene posledice?

V primeru močnega vnetja se izogibamo vodi, kožo čistimo z olji. Svetujemo uporabo čim bolj blagih krem, da se podaljša rok uporabe. Če se le da, se izogibamo uporabi kortikosteroidnih krem, vendar včasih ne gre brez njih. Te kreme zdravijo množico težav, od diseboreje, atopijskega dermatitisa itd., saj umirijo vnetja, vendar na dolgi rok tanjšajo kožo.

Pri lasišču včasih ne zadostuje le uporaba pravega šampona, takrat moramo uporabiti tudi dodatna sredstva z močnejšim delovanjem v obliki tekočin ali gelov. Pravilna nega lasišča je pomembna, saj na dolgi rok neobvladano vnetje lahko vodi v izpadanje las.

 

Tudi za atopijski dermatitis so značilne rdečine, srbečica in izbruh pod vplivom stresa. V čem se razlikuje od diseboreje?

Bolezni se razlikujeta v samem poteku ter v različnih lokacijah, ki jih prizadeneta. Atopijski dermatitis prizadene denimo pregibe rok, zapestja, predel pod kolenom in veke, diseboreja pa nos, uhlje, čelo itd.

Atopijski dermatitis tudi bolj srbi, vendar se pojavlja več rdečine in manj luščenja, v nasprotju z diseborejo, pri kateri so pogosto prisotne luske.

Sprožitelji so lahko podobni, vloga stresnih okoliščin je pomembna pri obeh.

 

Načeloma nenevarna pa je tudi koprivnica oz. urtikarija. Kako bi jo opisali?

V grobem bi koprivnico lahko delili na akutno in kronično. Akutna urtikarija se pojavi po celem telesu v srbečih, rdečih madežih, podobnih opeklinam koprive, velikih od kovanca pa do dlani. Največkrat je vzrok v alergiji na določeno snov, najsi bo to hrana, snovi, ki jih vdahnemo, ali pa določena zdravila.

Večji problem so kronične koprivnice, ki se ponavljajo mesece in leta. Poznamo koprivnice, ki so posledica alergij, mehanske koprivnice, kjer se na razdraženem mestu ob mehanskem draženju pojavi rdečina, holinergične koprivnice, ki se pojavljajo pri ljudeh, ki so duševno ali telesno zelo razdraženi, ozadja koprivnic so lahko tudi bolezenska. Govorimo o kroničnih boleznih nosu, grla, ušes, želodca in prebavil.

 

Na kakšen način zdravite urtikarije?

Osnova zdravljenja urtikarije je iskanje sprožiteljev, jih pozdraviti ali odpraviti.

 

Pri nekaterih primerih pa sprožiteljev ne najdemo in takrat so terapije predvsem simptomatske, torej stalna zdravila proti alergiji.

 

 

Maj 2014