Pred dobrimi tremi leti je prag visokošolskega študija kozmetike prestopila prva generacija kozmetičark, ki je želela svoje znanje in praktične izkušnje nadgraditi z dodiplomskim študijem. Letos marca so nekatere od njih že diplomirale, septembra pa se začenja magistrski študij kozmetike. Vse na Visoki šoli za storitve v Ljubljani (VIST), ki je tako postala druga izobraževalna ustanova v Evropi (poleg Velike Britanije) z magistrskim študijem na tem področju.

Avtor: Maja Korošak

Zakaj le bi kozmetičarke potrebovale visokošolsko izobrazbo in celo magisterij, se verjetno marsikdo vpraša, ker se mu zdi, da pri čiščenju kože in stiskanju mozoljev res ne potrebujemo visokošolskih diplom. Vendar je to strokovno področje v zadnjih desetletjih močno napredovalo, tehnologije, naprave in preparati so napredni in zahtevni do te mere, da jim nekdo s srednješolsko izobrazbo težko sledi. Kaj šele, da bi na tem področju lahko sam raziskoval. Novosti v kozmetiki se namreč uvajajo zelo hitro.

Sodobna nega je zahtevna

Kozmetična nega torej ni več le stiskanje mozoljev. Sodobna kozmetična nega teži k temu, da postopke in izdelke čim bolj prilagaja individualnim stanjem kože. »Kozmetični izdelki so zdaj že zelo napredni in vsebujejo mnogo različnih sestavin, ki jih je treba dobro poznati.  Sodobni preparati imajo tudi zapletene mehanizme delovanja, pri pravilni uporabi z njimi dosegamo bistveno boljše učinke, lahko pa tudi škodijo, če jih ne uporabljamo pravilno. Polega tega so tudi naprave in tehnike vedno bolj zahtevne, na primer tiste, ki delujejo proti celulitu, za izboljševanje stanja gub ali tehnike, ki so v pomoč pri hujšanju. Če pravilno uporabljamo tako naprave kot kozmetične preparate, so učinki lahko zelo dobri, sicer pa so lahko tudi negativni,« je povedala dr. Katja Žmitek, predavateljica na tej šoli.

Dodiplomske študentke se veliko ukvarjajo tudi s pedikuro. Rešujejo zelo veliko težav, ki jim je sicer pediker s srednjo izobrazbo zelo težko kos. Na primer izdelujejo in nameščajo nohtne proteze in rešujejo vraščene nohte s sponkami. Klasičen postopek je ta, da se vraščeni del nohta kirurško odstrani. Bodoče diplomirane kozmetičarke se učijo tovrstne težave reševati s posebnimi sponkami, ki usmerjajo rast nohta, da operacija ni potrebna, rezultati pa so lahko boljši kot po operaciji. Diplomirane kozmetičarke so tako postale most med kozmetično nego in dermatologijo. »Diplomirane kozmetičarke lahko izvajajo posebno kozmetično nego za različne tipe kože s svojstvenimi težavami. Poleg tega obvladajo raziskovalne metode in tako znajo spremljati učinke kozmetične nege. S pravilno nego lahko rešimo veliko težav s kožo ali jih vsaj zelo omilimo,« je poudarila dr. Katja Žmitek.

Na meji s farmacevtiko

Dr. Katja Žmitek še dodaja, da se v kozmetiki dela predvsem na ljudeh. Ti so lahko bolni ali nagnjeni k različnim obolenjem. Dela se tudi s postopki, tehnikami in z izdelki, ki lahko vplivajo na različne načine. »Zelo poudarjamo, kako pomembna je natančna izbira izdelka in njegova pravilna uporaba. Kozmetična »nega« namreč lahko prispeva k razvoju bolezenskega stanja na koži ali ga poslabša, sploh če se ne upošteva kontraindikacij.« Vsak človek reagira individualno. »Naše študentke, ki so zdaj absolventke ali opravljajo tretji letnik študija, večinoma že delajo v kozmetičnih salonih, pa tudi v dermatoloških ambulantah in drugje.« Sogovornica kot primer posledic nezadostnega znanja navaja primere, ko iz kozmetičnih salonov prihajajo stranke s poškodbami na koži, ker so jim napačno izvedli poseg z laserjem. Uporabili so napačen laser oziroma IPL ali pa so kožo napačno pripravili in niso preverili vsega potrebnega.

Kozmetika uporablja vrsto snovi z različnimi učinki in se razvija v smeri kozmecevtike, ki je na meji med farmacevtiko in kozmetiko. Razvija se tudi v smeri individualizacije, uporabe nanotehnologij in drugih sodobnih tehnologij, pa tudi različnih komplementarnih, naravnih metod. »Pomembno je tudi, da kozmetičarke znajo slediti, razumeti in usvajati nova znanja, kar je tudi cilj visokošolskega in podiplomskega študija,« poudarja dr. Katja Žmitek.

Vsebine študija

Kaj je torej vsebina dodiplomskega in podiplomskega študija kozmetike? Dodiplomske študentke med drugim poslušajo predavanja iz anatomije in fiziologije z osnovami patologije, dermatovenerologije, seznanjajo se s temelji sodobne higiene in pomenom zdrave in varne hrane v različnih življenjskih obdobjih. Pridobijo osnovna biofizikalna znanja in se naučijo uporabljati naprave v kozmetiki. Tako pridobijo posebna znanja iz termoterapije, hidroterapije, elektroterapije, fototerapije ipd. Usvojijo in utrdijo osnove kemije in biokemije ter mikrobiologije z epidemiologijo in tudi farmakologije. Na teh osnovah se učijo kozmetične nege (pri enem od teh predmetov sodeluje kar 12 različnih strokovnjakov), masažne tehnike (vključno s športno masažo, masažo otrok in starostnikov), kozmetologije (sestava in izdelava kozmetičnih izdelkov), pedikure in manikure, limfne drenaže in barvne terapije, pa tudi kineziologije, ličenja, modnega, fotografskega, filmskega in gledališkega ličenja. Naučijo se različnih komunikacijskih tehnik, osnov podjetništva in tudi trženja in tržnega

Magistrski študij znanja iz kozmetične nege obraza in telesa še poglablja in daje dodatna znanja, npr. iz kozmetične nege kože v različnih bolezenskih stanjih, pa za podporo pri operacijah estetske kirurgije na koži, ki vključuje tako predoperativno kozmetično nego kot tudi pooperativno nego. Naučijo se tudi različnih tehnik obvladovanja stresa, da tudi na ta način lahko pomagajo svojim strankam.

Nekatere iz prve generacije študentk kozmetike na dodiplomski stopnji so že diplomirale. Večino to v letošnjem letu še čaka. Vse pa so, po lastnem zatrjevanju, usposobljene za zahtevno, varno in odgovorno delo na področju kozmetike. Tako bodo lahko prevzemale zahtevnejša in ustvarjalnejša dela v kozmetičnih salonih, fitnes in wellness centrih, v šolah, zdraviliščih, v razvoju, proizvodnji in prodaji kozmetičnih izdelkov, pripomočkov, naprav in storitev. Tako tudi v gledališču, pri filmu, v svetu mode in drugje.

Želite brezplačno pedikuro?

Dva od predmetov pri študiju kozmetike sta tudi s področja pedikure in vključujeta tudi praktično delo. Tako kot pri nekaterih drugih praktičnih predmetih študentke delo najprej opravljajo ena na drugi, pozneje pa pedikuro izvajajo na modelih. Vsako leto za ta namen potrebujejo samo za pedikuro okoli 1.500 modelov. Visoka šola za storitve tako vabi vse, ki bi želeli brezplačno pedikuro, da se jim pridružijo kot modeli. Informacije na tel. št. 01/283 17 00 ali www.vist.si.

Maj, 2012