Luskavica ali psoriaza je pogosta nenalezljiva kronična vnetna kožna bolezen, s katero se v svetu sooča kar 125 milijonov, v Sloveniji pa 30–40 tisoč ljudi. Bolezen nastane tako, da imunski sistem kože pomotoma sproži obrambni odziv, ki povzroči čezmerno nastajanje celic na povrhnjici kože.

Navadno posamezna celica povrhnjice kože dozori in odpade v 28–30 dneh, ob pojavu luskavice pa celica povrhnjice dozori in se pomakne na površje v samo 3–4 dneh. Celice se na površju kože nato kopičijo, zaradi sočasnega pojava vnetja pa nastanejo tudi žarišča vnete, zadebeljene in luščeče se kože. Luskavica prizadene bolnike na vseh življenjskih področjih in spada med bolezni, ki najbolj poslabšajo kakovost bolnikovega življenja, pogosto pa je povezana tudi z depresijo. O nastanku bolezni, pravočasnem prepoznavanju in zdravljenju smo se pogovarjali z Natašo Koser Kolar, dr. med., spec. dermatologije iz Splošne bolnišnice Celje.

 

Za luskavico ali psoriazo na splošno menimo, da gre zgolj za kožno bolezen. Pa je temu res tako?

Luskavica je kronična vnetna kožna bolezen, kateri so pogosto pridružene tudi druge bolezni,   ki so posledica kroničnega vnetnega dogajanja. Tako spoznavamo, da je luskavica večplastna, kronična, sistemska bolezen.

 

Na kaj mora posameznik biti pozoren oziroma kako posumimo, da imamo luskavico?

Luskavica se lahko pokaže z zelo pestro paleto kožnih sprememb, prizadene lahko tudi nohte, kožo na podplatih, dlaneh in v lasišču. Najpogosteje se kaže kot pordela koža, prekrita z luskami, še zlasti na predilekcijskih mestih kot so komolci, kolena, ledveni predel in lasišče.  Kožne spremembe so pri nekaterih obolelih srbeče.

 

Kaj so sicer glavne značilnosti bolezni in kje se simptomi poleg kože še pojavljajo?

Luskavica je kronična bolezen, kar pomeni, da kožne spremembe lahko vztrajajo leta, desetletja, pogosto vse življenje. Vzroki za pojav luskavice so še vedno le delno pojasnjeni. Nedvomno obstaja pri psoriatikih genska predispozicija za razvoj luskavice. Pri nastanku luskavice so vpleteni patološki imunski mehanizmi, ki se odvijajo v kožnih žariščih. Luskavica je lahko omejena na manjše predele kože, lahko pa se razširi in – sicer redko – zajame vso kožo. Razen kožnih sprememb ugotavljamo pri bolnikih pogosto spremenjene nohte, na katerih vidimo luknjičaste vdolbinice, rumeno obarvanost nohtov, prečne brazde, delno ali celo popolno odstopanje nohtov itd.

 

Če nekdo opazi te simptome, kaj predlagate?

V primeru pojava kožnih sprememb, ki vztrajajo in se širijo, priporočamo pregled pri družinskem zdravniku. Pogosto dobijo bolniki z luskavico prve informacije o bolezni in začetno terapijo na primarni ravni. Družinski zdravnik se glede na potek bolezni odloči za napotitev k specialistu dermatovenerologu.

 

Kdaj najpogosteje ljudje obolijo za luskavico in koliko je obolelih v Sloveniji?

Za luskavico lahko obolimo v vseh življenjskih obdobjih. Najpogosteje se pojavlja pri ljudeh med 20. in 40. letom starosti. Moški in ženske obolevajo enako pogosto. V Evropi se psoriaza pojavlja pri 1,5–2 odstotkih populacije. Ocenjujemo, da v Sloveniji živi med 35.000 do 40.000 bolnikov s psoriazo.

 

Ali luskavico lahko spremljajo še kakšne druge bolezni oziroma bolezenska stanja? 

Pri tretjini bolnikov z luskavico se pojavlja psoriatični artritis, ki se kaže z vnetno spremenjenimi in bolečimi sklepi. Psoriatiki imajo pogosto pridružen metabolni sindrom, za katerega je značilna trebušna debelost, zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe in inzulinska odpornost. Bolniki s težko obliko psoriaze imajo večje tveganje za srčno-žilna obolenja, nekatere maligne tumorje, pogosteje obolevajo za depresijo in imajo celo za 3,5 leta skrajšano pričakovano življenjsko dobo.

 

Pri luskavici bi lahko rekli, da gre za precej več kot le kožno bolezen. Kako vpliva na kakovost življenja obolelih in s katerimi težavami se najpogosteje soočajo?

Kroniče psoriatične kožne spremembe lahko bolnike psihično obremenjujejo in vplivajo na kakovost življenja. Počutijo se stigmatizirani, imajo težave pri vključevanju v šolsko, delovno in širše socialno okolje. Nekateri se zato zatekajo v osamo ali k škodljivim razvadam in odvisnostim, med katere sodijo tobak, alkohol, prekomerno uživanje hrane, pomirjeval itd.  Velik pomen ima seznanjanje bolnikov in njihovih najbližjih ter tudi širše javnosti o tej kronični kožni nenalezljivi bolezni.

 

Kakšne možnosti zdravljenja imajo na voljo bolniki s psoriazo in katere so novosti na tem področju v zadnjih letih?

Sodobne možnosti zdravljenja so kljub velikemu napredku v zadnjih letih omejene le na »zazdravljenje« kožnih psoriatičnih sprememb. Dokončne, doživljenjske ozdravitve luskavice še ne poznamo. Vendar pa imamo v Sloveniji dostop do vseh sodobnih metod zdravljenja psoriaze. Terapijo izberemo glede na obsežnost kožnih sprememb, upoštevamo pridružena obolenja in psoriatikovo psihofizično stanje. Zelo pomembna je bolnikova pripravljenost za dosledno izvajanje priporočene terapije. Na voljo imamo lokalne zdravilne pripravke v obliki mazil, krem, gelov, olj, losjonov in šamponov. Ti vsebujejo učinkovine, ki odstranjujejo luske in delujejo protivnetno. V nekaterih dermatoveneroloških ambulantah in oddelkih izvajajo zdravljenje luskavice s sodobnimi obsevalnimi napravami, t. i. fototerapijo in fotokemoterapijo. Bolnike, ki imajo več kot 10 odstotkov kože prekrite z luskavico, lahko zdravimo s sistemsko terapijo, zadnjih pet let zelo uspešno tudi z biološkimi zdravili.

 

Ali bi glede na napredek na področju zdravljenja psoriaze v zadnjih letih specialista dermatologa morali obiskati tudi tisti, ki imajo diagnozo psoriaze že več let?

Ker so bile pred leti možnosti zdravljenja psoriaze še zelo omejene in nezadovoljive, je pri bolnikih z obsežnejšo obliko luskavice primerno, da ponovno opravijo pregled pri dermatologu. Le-ta lahko presodi o najprimernejšem način zdravljenja za posameznega bolnika.

 

Kako naj oboleli prilagodijo življenjski slog, da bodo omilili težave bolezni?

Bolnikom z luskavico priporočamo zdrav način življenja z ohranjanjem idealne telesne teže, dovolj gibanja in zdravo prehrano po sodobnih smernicah. Odsvetujemo uživanje alkohola, kajenje, priporočamo jim izogibanje okužbam, nekaterim zdravilom in predvsem negativnemu stresu. Nekaterim psoriatikom veliko pomeni tudi vključitev v Društvo psoriatikov Slovenije.

 

Kaj bi še svetovali obolelim?

Naj se dobro seznanijo z obolenjem. To je namreč prvi korak k uspešnemu »spopadu« z luskavico. Razvoj bioloških zdravil v zadnjih letih tudi najtežjim bolnikom z luskavico omogoča polno in kakovostno življenje.

 

November 2013