Vidne krvavitve v koži so lahko majhne pikčaste (purpurne) krvavitve ali večje (ekhimoze). Tudi zdravljenje s kortikosteroidi lahko povzroči nastanek krvavitev v koži. Krvavitve v koži so lahko posledica povišanega tlaka v venah spodnjih okončin, posledica hematoloških bolezni in motenj strjevanja krvi, katere zdravijo internisti. Včasih pa so krvavitve v koži znak vnetja žil v koži – vaskulitisov.
Pri starejših ljudeh, ki imajo od sonca poškodovano kožo, lahko vidimo spontane krvavitve brez bolezenskega vzroka (senilna purpura). Žile so zelo krhke in počijo že ob najmanjšem drgnjenju in pritisku. Zdravljenje ni potrebno, ker so krvavitve posledica staranja in dolgoletnega izpostavljanja soncu.
Levkocitoklastični vaskulitisi
Levkocitoklastični vaskulitisi nastanejo zaradi vnetja majhnih krvnih žil v koži in so poimenovani po značilni histološki sliki vnetja krvnih žil, ko košček prizadete kože odščipnemo in pregledamo pod mikroskopom. Nastanejo zaradi odlaganja imunskih kompleksov v steni drobnih žilic.
Običajno so benigno, nenevarno kožno obolenje in nastanejo kot odziv na okužbe zgornjih dihal z virusi, s streptokoki in z drugimi bakterijami. Lahko nastanejo ob jemanju nekaterih zdravil, npr. penicilinskih antibiotikov, aspirina, betablokerjev, eritromicina, odvajala furosemida idr. Včasih so sprožilni dejavniki resnejše okužbe, npr. z virusi hepatitisa, virusom HIV ali maligna obolenja. Lahko so tudi znak avtoimunske bolezni, npr. revmatoidnega artritisa, lupusa idr. Včasih sprožijo vaskulitise aditivi, konzervansi in umetna barvila v hrani. Tvorijo se imunski kompleksi, ki se odlagajo v steni kvne žile in jo okvarijo. V polovici primerov ne odkrijemo vzroka in bolezen izzveni brez večjih posledic.
Običajno se po koži okrog gležnjev in koži goleni najprej pojavijo pikčaste krvavitve, ki se lahko tudi zatipajo – tipna ali palpabilna purpura. Včasih se pridružijo še modrikaste bunčice, vozliči, mehurji in razjede. Spremembe se lahko razširijo tudi na stegna, včasih jih vidimo tudi na rokah in obrazu. Navadno srbijo in pečejo. V večini primerov izzvenijo v 1–3 tednih, včasih v 4 tednih. Edina posledica so rahle rjavkaste hiperpigmentirane lise in drobne brazgotinice. Če so krvavitve prisotne dalj časa ali se ponavljajo, je vzrok za nastanek resnejša bolezen in so potrebne ustrezne preiskave.
Kožnim težavam se pridruži še slabo počutje, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih.
Henoch-Shonlein purpura
Henoch-Shonlein purpura je posebna oblika purpure pri otrocih, mlajših od 5 let, redkeje se pojavlja pri odraslih. Nastane po okužbi dihal ali jemanju zdravil, predvsem antibiotikov in aspirina. Lahko je vzrok le sočasna okužba in jemanje zdravil. Pridružene so bolečine v sklepih, slabost, driska, lahko so prizadete tudi ledvice s prisotnimi eritrociti v urinu. Bolezen ni nevarna in ob počitku mine v 1–2 tednih.
Zdravljenje
V večini primerov ni potrebno posebno zdravljenje, saj bolezen ob počitku spontano izzveni v nekaj dneh ali najkasneje v nekaj tednih. Svetuje se tudi uživanje z vitamini in beljakovinami bogate prehrane. Ob srbenju lahko mažemo s kortikosteroidnimi kremami. Priporočeno je tudi povijanje z elastičnimi povoji ob hoji. Če bolezen traja dalj časa oz. se ponavlja in odkrijemo neko osnovno sistemsko bolezen, npr. okužbo z virusom hepatitisa ali okužbo z želodčno bakterijo H. pylori, je treba zdraviti osnovno bolezen, in sicer s sistemskimi imunosupresivnimi zdravili.
Krijoglobulinemija
Včasih purpurne krvavitve, modrikasti vozliči in drobne razjede nastanejo na mestih kože, ki je izpostavljena nizkim temperaturam, predvsem okrog gležnjev, na prstih rok, obrazu in uhljih. Prsti lahko pobledijo, bolijo, kasneje pa postanejo modrikasti in pordeli – t. i. Raynaudov sindrom, kadar je oseba v okolju z nižjo temperaturo. V krvi so prisotna protitelesa, ki se obarjajo pri nizkih temperaturi (krijoglobulini) in okvarijo žilno steno. Vzrok je lahko okužba s hepatitisom C, avtoimunsko obolenje ali maligno obolenje krvi in bezgavk.
Zdravljenje
Treba se je izogibati hitrim temperaturnim spremembam in mrazu. Potrebna je uporaba toplih rokavic, nogavic in pokrival. Če težave ne minejo, je treba poiskati vzročno bolezen in jo zdraviti.
Preberite tudi prispevek: Raynaudov sindrom – ABCzdravja.si
Nodozni poliarteritis
To je redko nekrotizirajoče vnetje srednje velikih in malih žil v notranjih organih in v koži.
Težave so odvisne od prizadetega organa. Precej izraziti so splošni znaki, utrujenost in slabo počutje, hujšanje, zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih. Vzrok je nepojasnjen, lahko je povezan z okužbo z virusom hepatitisa B in virusom HIV. Na koži običajno tipamo zadebeljeno žilo z vozliči, ki včasih odmrejo.
Zdravljenje: Zdravimo morebitno prisotno okužbo in s sistemskimi kortikosteroidi.
Pigmentne purpurne dermatoze
So skupina bolezni, ki so posledica povečane prepustnosti kapilar in kopičenja eritrocitov v okolici malih krvnih žil v koži. Vzrok za nastanek ni pojasnjen, najverjetneje gre za reakcijo na aditive, barvila in konzervanse v hrani, zdravila (ampicilin, nesteroidni antirevmatiki, diuretiki) in rastlinske zdravilne pripravke. Spremembe so pogoste pri starejših ljudeh, lahko pa jih vidimo tudi pri mlajših ali otrocih.
Najpogostejša je progresivna pigmentna dermatoza shamberg. Na golenih, stegnih in redko po trupu in rokah se pojavijo rdečkasto-rumenkaste lise (makule) z drobnimi pikčastimi krvavitvami, ki spominjajo na kajenski poper. Lisa spominja na staro modrico. Kožne spremembe ne delajo težav. So povsem nenevarne in ne ogrožajo zdravja bolnika. Na koži lahko vztrajajo več tednov in mesecev.
Lichen aureus: Izpuščaj je viden kot zlatorumene lise na koži, od tod tudi ime.
Zdraljenje
Predvsem je prizadeti osebi treba razložiti, da težave niso nevarne. Zadošča počitek in povijanje z elastičnimi povoji ali uporaba kompresijskih nogavic ob hoji. Če koža srbi, predpišemo kortikosteroide v kremah. Če je izpuščaj povzročilo zdravilo, se ga preneha jemati in morda zamenja. Priporočamo tudi uživanje C-vitamina.
Modrikasta marmoriranost kože
Livedo retikularis, cutis marmorata
Modrikaste in enakomerno mrežaste lise nastanejo po spodnjih okončinah, redkeje zgornjih ob izpostavljanju nizkim temperaturam zaradi spazma žil v koži. Ko se koža ogreje, lise izginejo. Spremembe so fiziološke, nenevarne in pogoste pri mlajših ženskah.
Livedo racemosa
Včasih so modrikaste lise na koži bolj nesimetrične, razširjene tudi po trupu in ne izginejo, ko se koža ogreje. V teh primerih gre lahko za okvaro žilne stene in zmanjšan pretok v majhnih žilah, zato je treba izključiti nekatere bolezni (krijoglobulinemija, aterosklerozo, vaskulitis in avtoimunske bolezni).
