Iščite po prispevkih
Avtorica: Katja Štucin
Kronični ekcem rok je pogosta vnetna bolezen, ki prizadene kožo rok in vztraja več kot tri mesece ali se ponovi dva- ali večkrat v dvanajstih mesecih. Vidni znaki na koži rok so rdečina, oteklina, luščenje, mehurji, zadebelitev kože, razpoke in razjede. Spremembe na rokah lahko spremlja pekoč ali srbeč občutek.
Odgovor na to vprašanje ni preprost. Nastanek kroničnega ekcema povzroči več povezanih vzrokov, ki vključujejo tako endogene (genetske) kot eksogene dejavnike (vpliv okolja). Ugotovljena je na primer povezava med nagnjenostjo h kroničnemu ekcemu rok in mutacijo v genu za filagrin. Filagrin je pomemben protein, ki ima vlogo pri celovitosti kožne pregrade.
Od vplivov okolja je potrebno poudariti predvsem izpostavljenost kože rok vodi, vlažnemu okolju, drgnjenju, dražečim snovem, kot so mila, detergenti, dišave, konzervansi. Lahko pa je ekcem tudi posledica izpostavljenosti senzibilizirane osebe vzročnim kontaktnim alergenom (kromati, nikelj, dišavne spojine, sestavine gume).
V skoraj polovici primerov je vzrok kroničnega ekcema rok iritativni dermatitis rok, medtem ko je alergijski dermatitis rok vzrok v 15 odstotkih.
V odvisnosti od vzroka kroničnega ekcema rok lahko opažamo različne vzorce in razporeditev kožnih sprememb. Pri iritativnem kontaktnem dermatitisu se spremembe najpogosteje pojavljajo na dlaneh in na hrbtišču konic prstov. Alergijski kontaktni dermatitis pogosto prizadene hrbtišče rok in prstov ter notranjo stran zapestja.
Kronični atopijski dermatitis rok običajno prizadene hrbtišče rok in prstov in se kaže z rdečino, luščenjem in razpokami. Ob tem je velikokrat prisotna prizadetost nohtov. Za dishidrotični ekcem rok je značilen nenaden izbruh izredno srbečih mehurjev po dlaneh, stranskih robovih prstov in stopalih. Sicer pa lahko kronični ekcem rok delimo tudi glede na videz prisotnih kožnih sprememb.
Prav je, da posameznik, ki opazi omenjene spremembe na koži, obišče izbranega zdravnika. Le-ta ga pouči o pravilni negi in zaščiti kože, o izogibanju dražilcem, verjetnim alergenom in o pravilni uporabi lokalnih zdravil. Če ob začetnem zdravljenju in izvajanju omenjenih ukrepov težave vztrajajo, so kronične in se kljub predpisanim ukrepom stanje slabša, je priporočena napotitev k dermatologu, kjer se lahko opravijo dodatne preiskave.
Zelo pomembni so tudi preventivni ukrepi, o katerih osveščamo ljudi že pred pojavom sprememb. Dobro je, da prepoznamo in poučimo visoko rizične skupine ljudi, to so bolniki z atopijskim dermatitisom, ter delavce v posameznih izpostavljenih poklicih, npr. frizerje, zdravstvene delavce, delavce, ki so v stiku s hrano, in tiste, ki delajo s topili ter hladilnimi olji.
Svetujemo kratkotrajno uporabo tople ali hladne tekoče vode z blagimi mili za umivanje rok. Roke je potrebno nežno in temeljito osušiti. Med umivanjem se izogibamo drgnjenju, uporabi brisačk za umivanje in agresivnim milom. Vlaženje rok z indiferentnimi kremami je potrebno ponavljati večkrat na dan, idealno petnajstkrat. Svetujemo uporabo bombažnih rokavic pod vinilnimi ali drugimi ne lateks rokavicami ob stiku z dražečimi snovmi. Svetujemo izogibanje neposrednemu stiku z dražečimi snovmi.
Zdravljenje te bolezni še vedno ostaja izziv tako za bolnika kot za nas zdravnike, saj ima bolezen kroničen, ponavljajoč potek z občasnimi izboljšanji in poslabšanji. Ocenjeno je, da ima od pet do sedem odstotkov bolnikov z ekcemom rok kronične in hude simptome ter znake in da se v dveh do štirih odstotkih hudih primerov le-ti ne odzovejo na tradicionalno lokalno zdravljenje. Najprej poskušamo zdraviti z navedenimi preventivnimi ukrepi, s spremembo življenjskega stila, z indiferentnimi mazili, z lokalnimi kortikosteroidi.
Za zdravljenje blagih do zmernih oblik svetujemo uporabo visoko potentnih topikalnih kortikosteroidov enkrat do dvakrat dnevno za obdobje dveh do štirih tednov oziroma manj, če pride prej do izboljšanja. Po izboljšanju svetujemo vzdrževalno intermitentno zdravljenje dva- do trikrat na teden za preprečevanje poslabšanj, oziroma še nekaj mesecev, če prihaja do poslabšanj.
Topikalni inhibitor kalcinevrina, takrolimus 0,1-odstotno mazilo lahko uporabimo pri tistih, ki ne odgovorijo na zdravljenje z lokalnimi kortikosteroidi oziroma imajo kontaktno alergijo na topikalne kortikosteroide. Za bolnike s hudo, rezistentno obliko je ena od dodatnih možnosti lokalna fototerapija, ki jo izvajamo dva- do trikrat na teden najmanj dvanajst tednov.
Pri izredno hudih oblikah kroničnega ekcema rok, ki ne odgovorijo na zdravljenje z visoko potentnimi topikalnimi kortikosteroidi v šestih tednih uporabe, imamo zdaj na voljo zdravljenje z oralnimi retinoidi. Redkeje se odločimo za uporabo drugih imunomodulatornih zdravil.