Staranje kože je proces, ki se lahko začne različno zgodaj oziroma pozno. Nekateri so temu izpostavljeni bolj, nekateri manj. Proti gubam, ki so najvidnejši znak staranja kože, se danes bojuje vsa kozmetična industrija. Na trg prihajajo vedno nove in nove kreme in pripravki proti staranju, ki naj bi ta proces ublažili ali celo ustavili. O procesu staranja kože in kremah proti staranju smo se pogovarjali z dr. Mirjam Rogl Butina, dr. med, specialistko dermatovenerologije, in deluje v  ordinaciji Dermatologija Bartenjev Rogl v Ljubljani.

Ordinacija se ukvarja s splošno dermatologijo, s poudarkom na raku kože, s posegi z laserjem in drugimi posegi estetske medicine. Pred kratkim se je udeležila mednarodnega kongresa o staranju kože v Portorožu, kjer pa ni bilo predstavljenih  revolucionarnih novosti pri neposrednih lokalnih pripravkih za nego kože. “Razvijajo se predvsem učinkovine, ki skušajo zavreti usihanje kože: bodisi preko zaviranja degenerativnih procesov ali pa s pospešenim grajenjem svežih celic in medceličnine.”

Avtor: Katja Mohorič

“Kar se tiče kreme same, je ključen dejavnik, da jo uporabnice dobro prenašajo.”

“Osnovna zahteva krem je, da kožo ustrezno negujejo, umirjajo in jo ščitijo pred zunanjimi dejavniki, npr. soncem, vetrom, mrazom ipd.”

Zakaj se začne koža starati?

Koža zori in se stara zaradi več dejavnikov, ki zajemajo tudi oblike staranja. Pri intrinzičnem staranju gre za vpliv kronološke starosti, torej za to, koliko let imamo, in za vpliv našega splošnega zdravstvenega stanja. Pri slednjem je zelo pomembno t.i. hormonsko staranje, ki je odvisno od količine naših spolnih hormonov – estrogenov pri ženskah in androgenov pri moških. Kadar preide oseba zelo zgodaj v menopavzo oziroma andropavzo, je staranje zaradi hormonskih sprememb hitrejše, kot pa bi bilo le kronološko staranje. Pri ekstrinzičnem staranju gre predvsem za vpliv zunanjih dejavnikov, kot so UV-sončni žarki, ekstremni vremenski pogoji, nepravilna nega kože, nezdrav življenjski slog, kajenje in podobno.

Kaj se pri tem dogaja?

O procesu staranja kože govorimo, kadar se začnejo tanjšati vse plasti kože, kadar je vsebnost vode manjša, ko se pojavijo žilne in pigmentne spremembe, gubanje ter uvelost. Temu procesu so bolj izpostavljene ženske, med njimi pa še posebej tiste z zelo nežno in občutljivo kožo. Že v davnini so si ljudje, predvsem ženske, proti temu borili na različne načine. “Menim, da se človek v svojih najbolj osnovnih potezah od svojih začetkov ni bistveno spremenil, vsaj kar se tiče občudovanja lepega ne. To lahko sklepamo po nakitu in ohranjenih pisnih virih, ki opisujejo različne lepotilne tehnike in pripravke za privlačen zunanji izgled: kopeli, pilinge, kreme in dekorativno kozmetiko,” meni dr. Mirjam Rogl Butina.

Kako ustaviti ta proces?

Ponudba krem ali različnih lokalnih pripravkov, ki naj bi upočasnili staranje, je danes zares ogromna, pravi dr. Rogl Butina. ”Njihova osnovna zahteva je, da kožo ustrezno negujejo, umirjajo in jo ščitijo pred zunanjimi dejavniki, npr. soncem, vetrom, mrazom, … Seveda ni rečeno, da mora vse te naloge opravljati en sam pripravek. Vse ostalo pa so dodatki, ki skušajo vplivati na posamezne procese, ki so odgovorni za staranje: antioksidanti, pospeševalci gradnje kolagenih vlaken in medcelične povezave, zaviralci razgradnje kolagena, snovi, ki uravnavajo zorenje epitelnih celic, …”

Kakšne kreme nam pri tem pomagajo?

Kreme, ki jih v ta namen nanašamo na normalno, suho ali mastno kožo, se ne razlikujejo po učinkovinah, ampak po t.i. podlagi – snovi, v katero je učinkovina vmešana, pojasnjuje dr. Rogl Butina. “Za mastno kožo so primerni pripravki z veliko vlage in z malo maščob, da omogočijo normalno izločanje lojnic in znojnic. Za suho kožo so primerni pripravki, ki vsebujejo več maščob, da oblikujejo v vrhnjih plasteh vrhnjice in/ali na njej film, ki preprečuje beg vode iz kože.” Pri izbiri kreme je potrebno upoštevati tudi starost osebe, kateri se pripravek svetuje. Ljudje z normalno kožo različne odklone lažje tolerirajo. Pri njih je pravzaprav odločilen moment starost.

Kaj pa problematična koža?

Pri zelo suhi koži, ki je marsikdaj le del simptomatike alergijskih obolenj in/ali drugih vnetnih obolenj organizma, je včasih nega zelo zahtevna. “V takih primerih svetujemo pripravke, ki so bili razviti posebej za zelo občutljive kože. Vsebujejo minimalno ali nič konzervansov, barvil, dišav in drugih dodatkov. Potrebno jih je preizkusiti v praksi in odkriti, če bolniku ustrezajo, sicer je potrebno poiskati kakšen drug proizvod,” pravi dr. Rogl Butina.

Kdaj uporabiti kremo proti staranju?

V mlajših letih, nekje do 30. leta starosti, je ključna ustrezna zaščita kože, ki ohranja kožo primerno kronološki starosti, poudarja dr. Rogl Butina. “V tem obdobju dodatki res še niso pomembni. V kasnejših obdobjih izbiramo pripravke glede na najbolj izraženo problematiko – ali je koža prezgodaj postarana od sonca, ali je izsušena, so kje že močneje izražene gubice, se pričenja že tanjšanje kože, … Na voljo so pripravki z različnimi sredstvi, ki zadržujejo vlago, s hialuronsko kislino, z različnimi maščobnimi strukturami, rastlinskimi estrogeni, antioksidanti, derivati vitamina A, …

Kaj je pri tem pomembno?

“Kar se tiče kreme same, je ključen dejavnik, da jo uporabnice dobro prenašajo,” poudarja dr. Rogl Butina. “Vsaka neprijetnost, ki traja več kot 5-10 minut po nanosu kreme, ali zbadanje, srbenje, zategovanje, izsušenost ali pretirana zamaščenost povrhnjice, govori proti rednemu nanašanju takega pripravka.” Drugi dejavnik je ustrezna zaščita pred soncem in ekstremnimi vremenskimi  razmerami. Na to morajo biti pozorne predvsem osebe, ki se veliko ukvarjajo s športnimi dejavnostmi na prostem. “Tretji, a po pomembnosti nikakor ne zadnji dejavnik, pa ni tisto, kar nanašamo nase, ampak hrana in pijača, ki jo uživamo. Svetujem, da pijete veliko navadne vode in uživate zmerne količine hrane, ki naj bo raznovrstna, a s poudarkom na sadju in zelenjavi, ki sta pridelana čim bolj ekološko. In seveda – pozitiven odnos do življenja in veliko smeha.”