Avtor: Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Lymsko boreliozo povzroča kot spirala zavita spirohetna bakterija Borrelia burgdorferi, katero prenašajo okuženi klopi iz rodu Ixodes ricinus. Primarna okužba z borelijo se na koži najprej pokaže s pojavom rdečih lis oz. eritemov, ki nastanejo na mestu pika klopa po nekaj dneh ali tednih (približno 2–28 dni po piku). Značilen je pojav kolobarjaste rdečine oz. eritema, ki se obrobno širi, centralno pa bledi – nastane za borelijsko okužbo specifičen migratorni eritem oz. erythema mygrans.
Nastanek rdeče lise z izrazitim, poudarjenim robom je zelo značilen za migratorni eritem, povzročen z okužbo z borelijo. Včasih tega značilnega poudarjenega roba ni videti in rdeča lisa je enakomerno obarvana. Takrat diagnozo klinično nekoliko težje postavimo. Koža je lahko ob tem tudi otekla in boleča, redko se pojavijo tudi mehurčki. Na koži je najpogosteje prisotna le ena sama rdeča lisa, kasneje pa se pojavijo lahko še številna podobna manjša žarišča drugje po telesu, kar je posledica razsoja bakterije po koži s krvjo ali limfo. Oseba se običajno ob pojavu izpuščaja tudi slabo počuti in ima gripi podobne znake: bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost ter povišano telesno temperaturo.
Migratorni eritem navadno spontano tudi brez zdravljenja izgine v nekaj tednih, ob pravilnem in pravočasnem zdravljenju navadno izzveni v tednu ali dveh. Lahko se ponovno pojavi na istem mestu ali drugje na koži. V času pojava izpuščaja je bakterija najpogosteje prisotna samo v koži in še ni prišlo do vdora v krvni obtok, zato protiteles v krvi z rutinskimi preiskavami običajno še ne zaznamo. Zato moramo pomisliti na migratorni eritem in okužbo z borelijo ob pojavu rdečih madežev po koži in ugrizu klopa tudi, če s serološkimi preiskavami v krvi ne dokažemo specifičnih protiteles za okužbo.
Kožnim težavam se lahko pridružijo težave drugih organov, predvsem bezgavk, živčevja, ledvic in srca. Takrat zdravljenje okuženih bolnikov prevzamejo infektologi.
Če nastane rdečina in oteklina na mestu pika že v nekaj urah po piku in nato postopoma izgine v nekaj dneh, gre verjetno za preobčutljivostno reakcijo na pik klopa (predvsem izločke klopa ob ugrizu) in ne za okužbo z borelijo. Včasih se na mestu pika po nekaj mesecih naredi modrikast vozlič – benigni limfocitom (lymphadenosis cutis benigna), ki je pogostejši pri otrocih. Pogosta lokacija je ušesna mečica, lica in prsne bradavice. Vozliček je lahko boleč. Včasih so povečane tudi regionalne bezgavke. Vozliček ni nevaren, vendar po videzu lahko spominja na resnejše tumorsko obolenje, npr. limfom. Če naredimo biopsijo in histološki pregled tkiva, lahko izključimo resnejšo bolezen.
Pri nezdravljeni boreliozi se lahko po več letih pojavi modrikasto vnetje kože po rokah, podlakteh, hrbtiščih stopal ali golenih, ki vodi v atrofijo kože – acrodermatitis chronica atrophicans, katerega največkrat vidimo pri ženskah med 40. in 70. letom starosti, seveda pa lahko tudi pri mlajših osebah in moških.
Najpogosteje je prizadeta koža nad gležnji, koleni in komolci. Koža najprej postane otečena, boleča in modrikastordeče obarvana (vnetni stadij). Včasih je otečen en sam prst ali pa vidimo modrikasto oteklino nad posamezno kito, tako da se neredko zamenjajo klinične spremembe za trombozo ven ali limfedem. Omenjene kožne spremembe lahko sprva tudi spontano izginejo in se ponovno pojavijo.
V napredovali bolezni koža postane stanjšana, brez dlak, podobna cigaretnemu papirju in skozi kožo prosevajo žile in ostale strukture (atrofični, končni kronični stadij). Koža lahko postane tudi trša, sklerotična, pojavijo se čvrsti vozlički. V tem stadiju je zelo občutljiva na že zelo majhne poškodbe. Potrebni so skrbni pregledi, saj se v tako spremenjeni koži lahko pojavijo različni maligni tumorji, npr. limfomi ali ploščatocelični karcinom.
Okužbo z borelijo pri opisanih kožnih spremembah dokažemo z dokazom povzročitelja v koščku kože, ki ga odščipnemo z biopsijo in z dokazom specifičnih protiteles v krvi, ki se najpogosteje pojavijo v krvi približno v 2–3 tednih po primarni okužbi.
Zdravljenje kožnih sprememb, ki so posledica okužbe z borelijo, je odvisno predvsem od trajanja okužbe in klinične slike. Zgodnje oblike okužbe kože z borelijo, npr. migratorni eritem in benigni limfocitom, zdravimo z antibiotiki 2–3 tedne, (najpogosteje z azitromicinom in doksiciklinom), pozne oblike okužbe kože, npr. kronični atrofični akrodermatitis, pa zdravimo 3–4 tedne, najpogosteje z antibiotikom ceftriaksonom v intravenskih infuzijah.
Če so kožne spremembe, ki so posledica okužbe z borelijo, pravočasno prepoznane, ko so bakterije prisotne samo še v koži ter pravočasno in pravilno zdravljene, obstaja zelo majhna verjetnost nastanka zapletov in prizadetosti notranjih organov.
Omenila bi še kožni izpuščaj, ki pogosto nastane ob ležanju v travi in ob grmovju v poletnih mesecih in je posledica ugriza pršice. Trombicule autumnalis, ki je zelo razširjena v okolici Ljubljane. Po nekaj urah nastanejo srbeče rdeče lise, ki se kasneje razvijejo v bunčice. Srbenje postane intenzivnejše v naslednjih 24–48 urah. Včasih opazimo znotraj lis drobne pikčaste krvavitve. Značilno je, da je izpuščaj bolj izrazit na mestu pritiska oblačil, npr. pasu ali elastike. Izpuščaj je je povsem nenevaren, je pa moteč, ker lahko traja več tednov. Ko ljudje opazijo izpuščaj, pršice običajno že ni več v koži.
Zadoščajo hladilni geli in lokalni antipruritiki (snovi, ki zmanjšujejo srbenje). Srbenje zmanjšajo tudi antihistaminiki v tabletah, ki so na voljo v lekarnah brez recepta.