Iščite po prispevkih
Avtorica: Anja Kuhar
Moški in ženska sta si po svoji genetiki različna, kar se tiče hormonov. Moški hormoni vplivajo na lojne žleze, ženski pa na maščobe v epidermalni lipidni barieri in s tem na hidracijo kože. Zato imajo moški pogosto bolj suho in tudi na zunanje iritante (dražeče snovi) nekoliko bolj občutljivo kožo od žensk, ki se hkrati tudi za odtenek slabše celi – težave, ki ženske doletijo šele po menopavzi. Seveda obstajajo velike individualne razlike. Zaradi manjše vsebnosti estrogena moška koža preko povrhnjice izgublja več vode kot ženska, a ima v nasprotju z žensko kožo nižji pH in tako lahko prenese bolj groba mila. Moška koža je manj občutljiva na bolečino, sproženo z vbodom, vročino ali mraz. Ima bolj grobo strukturo in zaradi produkcije loja bolj masten videz, vidnejša kot pri ženskah pa so tudi izvodila dlačnih mešičkov (komercialno imenovana kožne pore) in ogrci, tudi dlakavost je večja.
Spreminjanje kože zaradi staranja je pri moških kontinuiran proces tanjšanja kože in teče enakomerno od 12. do 93. leta. Pri ženskah je tanjšanje kože do menopavze minimalno – ženska pri 20 in pri 40 letih bo imela namreč podobno debelino kože, pod pogojem, da se ni izpostavljala sončnim žarkom, ki kožo močno poškodujejo in spreminjajo kolagenska in elastična vlakna ter tanjšajo kožo. Ob prehodu v menopavzo se proces pri ženskah spremeni, začne se hitro izgubljanje kolagena, tanjšanje dermisa, zmanjšanje epidermalne lipidne bariere in sušenje kože.
V moški usnjici je gostota kolagenskih vlaken večja kot pri ženskah, na kar vplivajo moški spolni hormoni. Zaradi manjše gostote kolagenskih vlaken so izgube kolagena pri ženskah bolj vidne kot pri moških, so pa denimo izrazite mimične gube zaradi anatomskih značilnosti bolj izražene pri moških.
Moški se v življenju povprečno obrije 16 000-krat. Težav, do katerih lahko pride pri britju, je več. Najprej poznamo mehanične poškodbe zaradi samega britja, problematična je lahko tudi vsebnost milidetergentov v penah in vsebnost alkohola v vodicah po britju.
Mila in pene, ki se uporabljajo pri britju, s površine kože in iz povrhnjice odstranjujejo maščobo, epidermalne lipide. Koža se po britju tako zaradi britja samega kot tudi zaradi uporabe mil izsuši, vodice po britju z dodatkom alkohola pa le še dodatno razdražijo kožo. Ta lahko postane rdeča, motna in bolj nagnjena k draženju.
Pride lahko tudi do pravih kožnih obolenj, kot so kontaktni iritativni dermatitis, kontaktni alergijski dermatitis in tudi folliculitis barbae oziroma vnetje dlačnih mešičkov, do katerega pride, ko bakterije vdrejo v mešiček. Lahko pride tudi do sycosis barbae, kombinacije folliculitisa in dermatitisa.
Na bradi težavo imenujemo pseudofolliculis barbae, gre za vraščanje dlačic in posledično vnetje dlačnega mešička. Do vnetja ne pride zaradi okužbe z bakterijami, temveč zaradi vraščanja dlačice navznoter v dlačni mešiček, ki ga telo dojema kot tujek, zaradi česar se sproži vnetje. Težavo je precej težko zdraviti, do nje pa pogosto prihaja sploh pri ljudeh z valovitimi in skodranimi lasmi oziroma dlačicami. Takim svetujemo, naj se ne pobrijejo povsem do kože oziroma naj pustijo kakšen milimeter dlak nad kožo, ali pa jim priporočimo zdravljenje z lasersko terapijo, ki je trenutno najučinkovitejša metoda.
Moški, ki se vsakodnevno brijejo, naj brivske pene ne puščajo predolgo na obrazu, sploh v primeru, da imajo težave s suho kožo, z vnetji, alergijskimi reakcijami in rdečicami. Namesto pene naj raje uporabljajo gele za britje, britvice naj bodo ostre in britje ne preveč agresivno (torej manj potegov z ostrejšo britvico), nekaterim bolj prija uporaba brivskih aparatov.
Med in po britju odsvetujem uporabo zelo vroče vode, ki sicer dlačice zmehča, a razdraži kožo. Po britju svetujem uporabo medicinske, neodišavljene hidratantne kreme. Odsvetujemo uporabo »vodic« po britju, ki vsebujejo alkohol, saj ta kožo dodatno iritira in se mu je bolje izogniti.
Alkohol v preparatih kožo dodatno draži in v nasprotju s splošnim mitom ne deluje pomembno antiseptično, saj je koncentracija alkohola v takšnih pripravkih prenizka. Da bi na kožo po britju deloval antiseptično, bi namreč morale biti njegove koncentracije vsaj 70-odstotne, hkrati pa bi ga morali pustiti delovati dlje časa. Poleg tega prepogosta uporaba antiseptičnih sredstev na koži poruši normalno kožno floro (mikroorganizme, ki na naši koži normalno živijo), kar ima lahko za posledico sproženje različnih kožnih težav.
A Moška koža se od ženske razlikuje predvsem zaradi vsebnosti drugačnih hormonov.
B Do težav po britju lahko pride zaradi mehanskih poškodb, uporabe neprimernih preparatov, vraščanja dlačic itd.
C Ne posegajte po vodicah po britju, ki vsebujejo alkohol, saj ta kožo dodatno draži.