Kdo izmed vas še ni slišal za blagodejne učinke kolagena na videz kože, počutje in prebavni sistem? Hidrolizirani kolagen pa še zdaleč ni iznajdba sodobnega časa, v katerem zunanjost igra vse pomembnejšo vlogo, temveč so njegove učinke cenili že v srednjem veku. In zakaj je kolagen tako cenjen? Kakšno vlogo igra v človeškem telesu? Poleg glajenja gubic in ohranjanja mladostno gladke kože je kolagen pomemben tudi za brezhibno delovanje sklepov in mišic, pa tudi za prebavo in vitalnost žilnega sistema.

Avtorica: Nika Arsovski

Kolagen predstavlja kar 75 % beljakovin v koži

Kolagen je najmočneje zastopana beljakovina v človeškem telesu. Nahaja se v koži, kosteh, arterijah, možganih, mišicah, prebavnem traktu, laseh … skorajda v vseh predelih našega telesa. Skrbi za elastičnost in oporo ter daje potrebno trdnost. Je lepilo, ki povezuje gradnike našega telesa.

Kolagensko verigo sestavlja več kot tisoč petsto esencialnih in neesencialnih aminokislin. Med najpomembnejše štejemo arginin, glicin, glutamin in prolin. Arginin igra pomembno vlogo pri celjenju ran in celični delitvi, prav tako pripomore k boljšemu delovanju imunskega sistema in je nujen za samo sintezo kreatina. Glicin skrbi za pravilno delovanje celic in gradnjo zdravega genskega zapisa. Skrbi tudi za dober spanec in pripomore h gibljivosti sklepov, tako kot prolin pa skrbi za čvrstost telesa. Glutamin varuje delovanje našega imunskega sistema. Skrbi za brezhibno duševno delovanje, saj pomaga pri premagovanju nespečnosti, pomanjkanju koncentracije in nizki ravni energije. Te aminokisline skupaj tvorijo peptide, ki se združijo v končno beljakovino. Zaradi pestre aminokislinske sestave in številnih zaporedij so strokovnjaki do danes odkrili že trideset različnih tipov kolagena.

Kolagen predstavlja nekaj manj kot tretjino vseh beljakovin v telesu in kar tri četrtine beljakovin v koži.

Živalsko in človeško telo kot vir kolagena

Na tržišču boste našli nešteto izdelkov z vsebnostjo kolagena, najučinkovitejša pa so po mnenju strokovnjakov prehranska dopolnila s hidroliziranim kolagenom. Absorpcija tega iz prehranskih dopolnil je 90-odstotna, iz hrane pa kar trikrat manjša.

In kako nastaja hidroliziran kolagen? Kolagen v celoti pridobivamo iz živalske kože in kosti, na tržišču so tako v največji meri zastopani izdelki kolagena iz ribje ali goveje kože. Medtem ko je slednji zaradi svoje sestave bolj uporaben za ohranjanje hrustanca, sklepov in kosti, se ribji nahaja predvsem v izdelkih za nego in vitalnost kože. Za vse, ki ne uživajo sestavin živalskega izvora, so na voljo dodatki iz rastlinskih virov, ti vsebujejo beljakovine, aminokisline in vitamine, ki spodbujajo tvorbo kolagena v telesu, ne pa samega kolagena.

V dvajsetih letih začne upadati tvorba kolagena

Po približno 25. letu začne tvorba kolagena v našem telesu upadati, ob neprimerni prehrani in pomanjkanju gibanja pa se lahko sam proces začne že prej. Produkcija kolagena v telesu na leto upade za približno 1,5 %, z leti se ta delež le še stopnjuje. Po 30. letu se tako tvorba kolagena zmanjša že za 2 % na leto, ob številnih spremljevalnih dejavnikih, kot so prehrana, stres, kajenje in alkohol, pa tudi več. Pri 40. letu je tako tvorba kolagena že za 40 %, pri 60. pa kar za 70 % nižja kot v dvajsetih letih.

Posledice so vidne kot prve gubice in utrujenost na koži, koža postane suha, lasje pospešeno izpadajo in nohti so vse bolj lomljivi. Vendar pa vidni znaki predstavljajo le manjši del; da se telo začne starati, postane jasno ob dejavnikih, ki so očesu nevidni. Spreminja se namreč struktura kosti, pride do pospešene obrabe hrustanca in posledično zmanjšane gibljivosti sklepov. Krvne žile postanejo manj prožne, koža pa vse manj elastična. Pojavijo se prebavne motnje. Strokovnjaki tako svetujejo, da se uživanje dodatkov s kolagenom začne že po dvajsetem letu.

Nohti, zobje, koža, prebavni sistem, ožilje, sklepi …

Kolagen igra pomembno vlogo pri vezavi vlage v koži. Ob zmanjšani tvorbi kolagena se tako v koži veže manj vlage kot sicer, posledično postane bolj zgubana in suha. Študije so dokazale, da uživanje kolagena zmanjšuje nastanek gub, saj sproži nastajanje novih kolagenskih vlaken, ki skrbijo za zdrav videz kože. Posledice uživanja kolagena so vidne tudi v povečani elastičnosti kože ter zmanjšanju pojava strij in celulita.

Pripomore tudi k izgradnji kreatina, tako z uporabo kolagenskih dodatkov celicam lasnih mešičkov priskrbimo dovolj aminokislin, potrebnih za vitalnost las, in zmanjšamo izpadanje. Nahaja se tudi v nohtih in zobeh ter zobnih tkivih, z uživanjem kolagena tako poskrbimo tudi za trdne in zdrave zobe ter izboljšano trdnost nohtov.

Tudi naše kosti so delno sestavljene iz kolagena, ki prispeva k sami gibljivosti in moči. Po 25. letu, ko začne tvorba kolagena upadati, naši sklepi postanejo bolj obremenjeni, hitreje pride do poškodb veznega tkiva ali snetij. S pomočjo kolagena se borimo tudi proti artritisu in izgubi kostne ter mišične mase, sam kolagen pa pripomore tudi k tvorbi hrustančnih celic in posledično boljši gibljivosti.

Pomemben je tudi za delovanje mišičnih tkiv, obenem pa je gradnik sten žil, skrbi za moč žilnega sistema in prožnost. Aminokisline sodelujejo tudi pri tvorbi hormonov, s kolagenom tako poskrbimo tudi za hormonsko ravnovesje, med drugim tudi ravnovesje rastnega hormona.

Ob jemanju kolagena ne pozabite na nego

Za ohranjanje mladostnega videza sta sicer bistvena zdrav življenjski slog z veliko mero gibanja in uravnotežena prehrana, polna zelenjave in sadja. Telo nam bo hvaležno tudi za vitamin C, ki ga samo ne zmore proizvajati. Nahaja se v jagodičevju, zeleni zelenjavi in citrusih. Vitamin C spodbuja tvorbo kolagena v telesu, za doprinos k tvorbi te beljakovine poskrbijo tudi živila z vsebnostjo bakra, vitamina B3 in železa.

Poleg tega bomo za lep videz kože tudi na starost potrebovali dobre lepotilne navade, kot je dosledna skrb za kožo. Čiščenje in zaščita kože sta osnovnega pomena za mladosten videz kože, prav zato je pomembno vzpostaviti vsakodnevno rutino čiščenja in kožo z varovalnimi kremami zaščititi pred sončnimi žarki ter vplivi okolja. Pred spanjem tako primerno očistimo svojo kožo, ne pozabimo niti na vrat, ter jo navlažimo z negovalno kremo, ki bo med spanjem opravila svoje delo. Tudi ob uporabi kolagena ne smemo pozabiti na primerno nego kože, prav ponoči je namreč tvorba tega najintenzivnejša, zato je nega kože pred spanjem bistvenega pomena.

V pomoč so nam tudi tretmaji v kozmetičnih salonih – tako kot naše telo, ki si ob bolečinah zasluži masažo, si tudi naš obraz zasluži primerno nego. Lepotni strokovnjaki opozarjajo, da je razlika med videzom kože ljudi, ki skrbijo za svoj videz in vsakodnevne negovalne navade ter obiskujejo kozmetičarko, ter tistimi, ki ne, očitna. Za kožo je treba skrbeti tudi že v mladosti, saj prav takrat položimo dobre temelje za prihodnost.

Po približno 25. letu začne tvorba kolagena v našem telesu upadati, ob neprimerni prehrani in pomanjkanju gibanja se lahko sam proces začne že prej. Produkcija kolagena v telesu na leto upade za približno 1,5 %, z leti se ta delež le še stopnjuje. Po 30. letu se tako tvorba kolagena zmanjša že za 2 % na leto, ob številnih spremljevalnih dejavnikih, kot so prehrana, stres, kajenje in alkohol, pa tudi več. Pri 40. letu je tako tvorba kolagena že za 40 %, pri 60. pa kar za 70 % nižja kot v dvajsetih letih.

ABC

A Kolagen predstavlja 30 % vseh beljakovin v telesu.

B Kolagen se pridobiva iz živalske kože in kosti.

C Po približno 25. letu začne tvorba kolagena v našem telesu upadati.