Hidrolizirani kolagen še zdaleč ni iznajdba sodobnega časa, saj so njegove učinke cenili že v srednjem veku. Poleg tako čislanega glajenja gubic in ohranjanja mladostno gladke kože je kolagen pomemben tudi za brezhibno delovanje sklepov in mišic, pa tudi za prebavo in vitalnost žilnega sistema.

Avtorica: Nika Arsovski

Kolagen je najmočneje zastopana beljakovina v človeškem telesu, nahaja se v koži, kosteh, arterijah, možganih, mišicah, prebavnem traktu, laseh … Skorajda v vseh predelih našega telesa. Skrbi za elastičnost in oporo ter daje potrebno trdnost in moč. Kolagen predstavlja nekaj manj kot tretjino vseh beljakovin v telesu in kar tri četrtine beljakovin v koži.

Vloga arginina, glicina, glutamina in prolina

Zgradba kolagenske molekule je nadvse zapletena, predstavljajo jo tri vijačnice, ki se med seboj zvijejo, na stotine takšnih pa tvori kolagensko vlakno. Kolagensko verigo sestavlja več kot tisoč petsto esencialnih in neesencialnih aminokislin, med najpomembnejše štejemo arginin, glicin, glutamin in prolin.

Arginin igra pomembno vlogo pri celjenju ran in celični delitvi, prav tako pripomore k boljšemu delovanju imunskega sistema in je nujen za samo sintezo kreatina. Glicin skrbi za pravilno delovanje celic in gradnjo zdravega genskega zapisa, skrbi tudi za dober spanec in pripomore h gibljivosti sklepov, tako kot prolin pa skrbi za čvrstost telesa. Glutamin varuje delovanje našega imunskega sistema in skrbi za brezhibno duševno delovanje, saj pomaga pri premagovanju nespečnosti, pomanjkanju koncentracije in nizki ravni energije.

Kolagena s prehrano ni mogoče zaužiti, saj se v nekaterih živilih živalskega izvora, izdelanih iz živalskih kož, kosti ali vezi, nahaja le minimalna količina. Poleg tega gre za naravni kolagen z zelo slabo absorpcijo, o čemer si več lahko preberete v naslednjem odstavku. Ob pomoči prehranskih dopolnil, ki spodbujajo obnovo kolagena, tega zaužijemo v zadostni meri. Po raziskavah sodeč uživanje zadostnih količin kolagena blagodejno vpliva na videz kože, las in nohtov. Zadostuje že 2,8 g hidroliziranega kolagena dnevno, učinki pa so vidni po nekaj mesecih uživanja.

Hidroliziran ali naravni kolagen?

Naravni kolagen se v manjših količinah nahaja v živalskih vezeh, kožah in kosteh ter izdelkih izdelanih iz le teh (želatina,…). Absorpcija naravnega kolagena je slaba, saj je sestavljen iz dolgih verig aminokislin, ki iz prebavil ne morejo dobro prehajati v kri.

Najučinkovitejša so po mnenju strokovnjakov prehranska dopolnila s hidroliziranim kolagenom. Delci le tega se namreč odlično absorbirajo v kri, saj se pri prehodu skozi črevesno steno ne poškodujejo. V izdelkih najdete več različnih velikosti molekul kolagena, saj velikost določa, kje v telesu se bo kolagen naložil. Prav po zaslugi peptidov, manjših molekul, je uporaba hidroliziranega kolagena učinkovitejša. Absorpcija hidroliziranega kolagena iz prehranskih dopolnil je 90-odstotna, iz hrane pa kar trikrat manjša.

In kako nastaja hidroliziran kolagen? Kolagen v celoti pridobivamo iz živalske kože in kosti, na tržišču so tako v največji meri zastopani izdelki kolagena iz ribje ali goveje kože. Medtem ko je slednji zaradi svoje sestave bolj uporaben za ohranjanje hrustanca, sklepov in kosti, se ribji nahaja predvsem v izdelkih za nego in vitalnost kože. Za vse, ki ne uživajo sestavin živalskega izvora, so na voljo dodatki iz rastlinskih virov, ti vsebujejo beljakovine, aminokisline in vitamine, ki spodbujajo tvorbo kolagena v telesu, ne pa samega kolagena.

Kolagen priporočljiv že pred tridesetim letom

Po 25. letu, ko začne tvorba kolagena upadati, naši sklepi postanejo bolj obremenjeni, hitreje pride do poškodb veznega tkiva ali snetij. Ob neprimerni prehrani in pomanjkanju gibanja se lahko proces staranja začne že precej prej. Produkcija kolagena v telesu na leto upade za približno 1,5 %, z leti se ta delež le še stopnjuje. Po 30. letu se tako tvorba kolagena zmanjša že za 2 % na leto, ob številnih spremljevalnih dejavnikih, kot so prehrana, stres, kajenje in alkohol, pa tudi več. Pri 40. letu je tako tvorba kolagena že za 40 %, pri 60. pa kar za 70 % nižja kot v dvajsetih letih.

Nohti, zobje, koža, prebavni sistem, ožilje, sklepi …

Kolagen igra pomembno vlogo pri vezavi vlage v koži. Študije so dokazale, da uživanje kolagena zmanjšuje nastanek gub, saj sproži nastajanje novih kolagenskih vlaken, ki skrbijo za zdrav videz kože. Posledice uživanja kolagena so vidne tudi v povečani elastičnosti kože ter zmanjšanju pojava strij in celulita.

Pripomore tudi k izgradnji kreatina, tako z uporabo kolagenskih dodatkov celicam lasnih mešičkov priskrbimo dovolj aminokislin, potrebnih za vitalnost las, in zmanjšamo izpadanje. Nahaja se tudi v nohtih in zobeh ter zobnih tkivih, z uživanjem kolagena tako poskrbimo tudi za trdne in zdrave zobe ter izboljšano trdnost nohtov. Tudi naše kosti so delno sestavljene iz kolagena, ki prispeva k sami gibljivosti in moči. S pomočjo kolagena se borimo tudi proti artritisu in izgubi kostne ter mišične mase, sam kolagen pa pripomore tudi k tvorbi hrustančnih celic in posledično boljši gibljivosti. Pomemben je tudi za delovanje mišičnih tkiv, obenem pa je gradnik sten žil, skrbi za moč žilnega sistema in prožnost. Aminokisline sodelujejo tudi pri tvorbi hormonov, s kolagenom tako poskrbimo tudi za hormonsko ravnovesje, med drugim tudi ravnovesje rastnega hormona.

Kako opazimo pomanjkanje kolagena? Kaj pa višek kolagena?  

Pomanjkanje kolagena je lahko posledica nezdravega življenjskega sloga, nekaterih bolezni ali pa preprosto staranja. Zmanjšane vrednosti kolagena se odražajo v poslabšani prožnosti kosti, pomanjkanje kolagena pa povzroča obrabo hrustančnega tkiva ali osteoartritis.

Preberite tudi prispevek: Kronična bolezen sklepov -ABCzdravja.si

Mišična vlakna so  prekrita s tremi plastmi kolagena, ki mišicam pomaga pri krčenju in raztezanju. Posledica pomanjkanja kolagena je tako tudi nepravilno delovanje mišic med samim gibanjem. Kolagen predstavlja kar 70 odstotkov beljakovin v koži, ob njegovih zmanjšanih vrednostih se tako naša koža hitreje stara, postane bolj gubava, suha in hrapava. Koža ob pomanjkanju vlage postane manj prožna, kar se lahko odraža tudi v vse večji prisotnosti celulita.

Preberite tudi prispevek o živilih ki vplivajo na tvorjenje celulita: Celulit je ogledalo naše prehrane -ABCzdravja.si

Pomanjkanje kolagena se odraža tudi na nohtih, ki postanejo lomljivi. Podobno je tudi z lasmi, ki začnejo pospešeno izpadati. Njihova struktura se stanjša, postanejo lomljivi in brez leska. Ob kopici prehranskih dodatkov pa ne gre pozabiti, da tudi višek kolagena ni dobrodošel. Prekomerne količine kolagena škodujejo ledvicam in lahko vodijo v pojav nekaterih kroničnih bolezni.

Ob jemanju kolagena ne pozabite na nego

Za ohranjanje mladostnega videza sta sicer bistvena zdrav življenjski slog z veliko mero gibanja in uravnotežena prehrana, polna zelenjave in sadja. Telo nam bo hvaležno tudi za vitamin C, ki ga samo ne zmore proizvajati. Nahaja se v jagodičevju, zeleni zelenjavi in citrusih. Vitamin C spodbuja tvorbo kolagena v telesu, za doprinos k tvorbi te beljakovine poskrbijo tudi živila z vsebnostjo bakra, vitamina B3 in železa.

Poleg tega bomo za lep videz kože tudi na starost potrebovali dobre lepotilne navade, kot je dosledna skrb za kožo. Čiščenje in zaščita kože sta osnovnega pomena za mladosten videz kože, prav zato je pomembno vzpostaviti vsakodnevno rutino čiščenja in kožo z varovalnimi kremami zaščititi pred sončnimi žarki ter vplivi okolja. Pred spanjem tako primerno očistimo svojo kožo, ne pozabimo niti na vrat, ter jo navlažimo z negovalno kremo, ki bo med spanjem opravila svoje delo. Tudi ob uporabi kolagena ne smemo pozabiti na primerno nego kože, prav ponoči je namreč tvorba tega najintenzivnejša, zato je nega kože pred spanjem bistvenega pomena. V pomoč so nam tudi tretmaji v kozmetičnih salonih – tako kot naše telo, ki si ob bolečinah zasluži masažo, si tudi naš obraz zasluži primerno nego.

Lepotni strokovnjaki opozarjajo, da je razlika med videzom kože ljudi, ki skrbijo za svoj videz in vsakodnevne negovalne navade ter obiskujejo kozmetičarko, ter tistimi, ki ne, očitna. Za kožo je treba skrbeti tudi že v mladosti, saj prav takrat položimo dobre temelje za prihodnost.

ABC

A Kolagen predstavlja 30 % vseh beljakovin v telesu.
B Kolagen se pridobiva iz živalske kože in kosti.
C Po približno 25. letu začne tvorba kolagena v našem telesu upadati.