Znojenje je izločanje tekočin, ki jih proizvajajo žleze znojnice. Je normalen in nujen proces, s katerim telo uravnava temperaturo, preko znoja pa se izločajo tudi toksini, ostanki presnove, zdravil. Ko je zunaj vroče ali med telesno vadbo se bomo potili po vsem telesu, kar je normalno, vendar na določenih delih telesa lahko pride do pretiranega znojenja. Takšnemu stanju pravimo primarna hiperhidroza, ko se sicer zdrava oseba znoji tudi takrat, ko telo ne potrebuje hlajenja, npr. pri nizki zunanji temperaturi ali med počitkom. Dermatolog Sandi Luft, dr. med., pojasnjuje, da natančnega vzroka za prekomerno potenje ne poznamo, zato pa kar nekaj metod, s katerimi lahko to neprijetno težavo omilimo ali dokončno odpravimo.

Avtorica: Petra Bauman

Znojimo se vse življenje

Ljudje se rodimo z žlezami znojnicam in lojnicami, poznamo pa tudi žleze dišavnice (na spolovilih in pod pazduho), ki polno aktivne postanejo šele v puberteti. Na telesu imamo dva do štiri milijone žlez znojnic, ki so locirane v drugi plasti kože, usnjici, pod vrhnjico in nad podkožjem. Največ jih je pod pazduhami, na dlaneh in stopalih ter na spolovilih (dimljah) in na obrazu. Število znojnic je genetsko pogojeno, posledično pa tudi količina potu, ki ga bomo izločali. Sandi Luft pojasnjuje, da delež pod pazduhama predstavlja le 2 % vseh telesnih znojnic, kar pomeni približno 25.000 do 50.000 izvodil teh žlez. Skupaj s predelom na spolovilih gre za področja z dlačnimi mešički, ki so zaprta in pokrita, zato je izhlapevanje tam slabše, znoj pa bolj opazen in intenziven po vonju.

Mehanizem potenja

Na potenje ne moremo vplivati, saj poteka neodvisno od naše volje preko vegetativnega živčevja, regulirajo ga možgani (v hipotalamusu). Ko tamkajšnji termoregulacijski center zazna pregrevanje telesa, ga s povečanim izločanjem znoja ohladi. Pri tem sodelujejo tudi temperaturni receptorji na koži in ko telo doseže visoko temperaturo, pošlje preko živcev signal v hipotalamus, ki začne ohlajati svojo točko za potenje. Sledi povratna informacija – izhlapevanje tekočine oz. potenje. Ko se na koži pojavi pot, ta absorbira oz. vpije toplotno energijo iz telesa, s kože in površinskih žil in tako ohladi telo. Ohlajena kri se namreč vrne v jedro telesa in tako ustavi nadaljnje naraščanje temperature.

Žleze znojnice se torej aktivirajo preko živcev, ko je zunaj vroče ali ko se posameznikove mišice ogrejejo zaradi telesnega napora. Med vadbo oz. telesnim ogrevanjem se bomo potili po vsem telesu. Potenje pa izzove tudi stres oz. čustveno intenzivna stanja, kot sta strah ali jeza, takrat pa bo naše potenje omejeno na dlani, podplate, pazduhe in obraz (čelo, nad zgornjo ustnico, lasišče).

Vzroki za čezmerno znojenje

Vzrok za čezmerno znojenje je v premočnem delovanju simpatičnega živčevja, kaj pa ga požene v prekomerno aktivnost, pa ni znano. Stanje imenujemo primarna hiperhidroza. Prizadene območja, kjer je več žlez znojnic, to so dlani, obraz, pazduhe ali stopala. Sekundarna hiperhidroza je stanje, ko se prekomerno poti celo telo, ozadje pa je najpogosteje bolezensko. Gre za bolezni metabolizma, nevrološke, endokrinološke in različne sistemske bolezni, na primer sladkorna bolezen, bolezni ščitnice, infekcije, srčne in pljučne bolezni, hipoglikemija in nekatere vrste raka. Obilnejše potenje je lahko tudi prehodno in značilno za nosečnost, menopavzo in andropavzo. Pretirano znojenje se lahko pojavi tudi kot eden od simptomov odtegnitve od alkohola ali drog ter ob jemanju nekaterih zdravil (antidepresivi, protivnetna zdravila, antibiotiki).

Zakaj pot zaudarja

Največji delež znoja predstavlja voda (99 %), vsebuje pa v minimalnih količinah tudi amonijak, maščobe, minerale (soli), sladkorje in sečno kislino. Pot zaudarja, ker je lociran v zaprtih regijah telesa (denimo pod pazduho), tam pa pride do razkroja znoja zaradi bakterij, ki živijo na koži. Te bakterije ustvarjajo kisline, ki imajo neprijeten vonj. Večino bolnikov prekomerno znojenje močno obremenjuje. Pogosteje se preoblačijo ali skrivajo potne madeže pod plastmi oblačil. Gre za stigmo, saj se prizadeti celo izogibajo družbi in raje ostajajo doma, izogibajo se tudi poklicem, ki zahtevajo interakcije z ljudmi.

Pojavijo se lahko čustvene težave, kot so depresija, socialna izolacija in zmanjšana samozavest. Dodatna obremenitev je zmehčanje kože na prizadetih delih, ki postanejo dovzetnejši za bakterijske ali glivične okužbe. Pot je sicer brezbarven, a se v odvisnosti od določene hrane lahko tudi obarva, zlasti močan vpliv imajo hrana, začimbe in zdravila v rumeno oranžni barvi. Tako lahko izločamo tudi rdečkast pot, čemur pravimo kromhidroza.

Zdravljenje

Če je ozadje potenja bolezensko, ga zdravimo z zdravljenjem osnovne bolezni. Za zdravljenje primarne hiperhidroze pa obstaja več metod. Za omilitev težav se svetuje dnevno prhanje in umivanje z milom ter uporaba antiperspirantov, ki preprečijo izločanje znoja. Zdravnik se lahko odloči za zdravila, kot so beta blokatorji in pomirjevala, vendar ima odmerek, učinkovit proti čezmernemu potenju, precej stranskih učinkov, zato jih mnogi opustijo.

Dermatologi skušajo znojenje dlani ukrotiti z iontoforezo. To je vodna kopel, skozi katero teče šibek električni tok, ki za nekaj časa prekine delovanje znojnic. Od lokalnih nekirurških ukrepov je možna aplikacija botulinskega toksina (botox, dysport). Ta poseg je zelo uspešen predvsem v območju pazduhe, lahko se uporablja tudi za dlani in stopala, redkeje za druga področja. Nima dolgoročnih posledic in je v strokovnih rokah popolnoma varen. Za vzdrževanje stanja je treba poseg ponoviti približno na štiri do dvanajst mesecev.

Pri znojenju pazduh je možen tudi lokalni kirurški poseg, pri katerem se s kiretažo ali liposukcijo podkožja zmanjša število znojnic na problematičnem predelu. Poseg opravijo v lokalni anesteziji plastični kirurgi. V zelo hudih primerih potenja, ko so vsi drugi ukrepi neučinkoviti, je možen kirurški poseg – zareza v prsni koš na obeh straneh. Poseg se imenuje simpatektomija zgornjih torakalnih simpatičnih ganglijev, z njim se prekine oziroma blokira oživčenje znojnic. Zaradi pooperativnih zapletov in stranskih učinkov (brazgotine, povečano potenje drugod, bolečine itn.) se zanj kljub vsemu odločajo redko.

Preberite tudi prispevek: Prekomerna nega kože – ABCzdravja.si

Neinvazivna metoda z mikrovalovi

Je ena najsodobnejših in najučinkovitejših metod za zdravljenje potenja pazduh. Mikrovalovi delujejo povsod tam, kjer je voda, zato zlahka pridejo do podpazdušnih znojnic, ki se pod vplivom mikrovalov poškodujejo in naposled uničijo. Učinkovitost tehnologije je primerljiva s kirurško metodo, 100-odstotnega zmanjšanja pa ni mogoče doseči z nobeno danes znano metodo, saj bi slednje povzročilo pojav pretirano suhe in srbeče kože. Poseg se izvaja v lokalni anesteziji.

Znojnice v pazduhah se praviloma nahajajo na področju dlak, z barvnim testom kože pred posegom pa se ugotovi, ali se nahajajo tudi zunaj. Po določitvi področja znojenja se označijo področja, kamor se polaga nastavek naprave. Ta deluje s pomočjo vakuuma. Slednji kožo in podkožje z žlezami znojnicami približa površini nastavka in tako omogoči večji učinek, hkrati pa zaščiti v globini podkožja pazduh ležeče živce in žile pred delovanjem mikrovalov. V naslednji fazi se sprosti energija mikrovalov, ki deluje na žleze znojnice ter jih ciljano pregreje do te stopnje, da ne delujejo več. Ker nastavek ob tem močno hladi povrhnjico, je koža pred delovanjem mikrovalov zaščitena.

Možni so prehodni stranski učinki, denimo mravljinčenje v podlakteh, podkožne zatrdline, oteklina in občutljivost na dotik, ki pa minejo brez zdravljenja. Osebe z običajnim znojenjem pod pazduhami potrebujejo le eno terapijo, medtem ko tiste z diagnozo primarne hiperhidroze potrebujejo dve. Po postopku bo v obravnavanem predelu ostalo še približno 10 % znojnic, ki bodo kožo le blago vlažile, potenja pa ne bo več, prav tako ni na koži vidnih nobenih posledic postopka. Učinek na potenju pazduh je trajen in ga ni treba ponavljati. Postopek traja približno uro in pol, dan po posegu se priporoča en dan mirovanje in še nekaj dni izogibanje intenzivnega gibanje rok.

Zanimivosti:

• Ali ste vedeli, da ima nilski konj rdeči pot? Evolucija je poskrbela, da znoj nilskega konja vsebuje pigmente, ki to veliko žival varujejo pred škodljivimi UV-žarki in pred okužbami.
• Z leti se potenje zmanjša, saj se tudi žleze znojnice postarajo in jih je vse manj.
• Ljudje v puščavah se ne potijo, saj telo vklopi funkcijo za zadrževanje telesu nujno potrebne vlage – hipohidroza.
• Moški se spotijo hitreje zaradi večjega volumna telesa, ki ustvari več toplote. Poleg tega estrogen omogoča nižjo temperaturo telesa pri ženskah, zato se potijo manj.
• Ženske imajo več žlez znojnic, vendar pri moških nastane več znoja.
• Med intenzivno vadbo v vročem okolju lahko atleti izgubijo na račun potenja 2–6 % telesne teže.

ABC

A Ljudje izločimo deciliter do liter znoja v povprečju na dan, med intenzivno vadbo pa tudi okoli dva litra na uro.

B Pod pazduho je 2 % vseh znojnic telesa, njihova odstranitev pa pomeni preusmeritev potenja na druge dele telesa.

C Pretirano potenje povzroča sram in posledično vodi v vse večjo izoliranost in depresijo posameznikov.