Upad smo zaznali leta 2020, ko je bilo v Sloveniji prijavljenih 1511 primerov spolno prenosljivih okužb, medtem ko jih je bilo leta 2019 1951. Upad je bil najverjetneje posledica epidemije covida-19 in s tem povezanih ukrepov ter zmanjšanega dostopa do zdravstvenih storitev. Od diagnosticiranih bolezni je bilo po podatkih, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje, leta 2019 prijavljenih največ genitalnih bradavic (529 primerov), klamidijske okužbe (411 primeri), gonoreje (223 primerov), genitalnega herpesa (144 primerov) in sifilisa (73 primerov). Za primerjavo povejmo, da je bilo leta 2019 34 primerov novo postavljenih diagnoz okužbe s HIV. Je pa pomembno opozoriti, da število prijavljenih primerov ne ponazarja najboljše pojavnosti bolezni pri prebivalstvu.
Avtor: Klemen Kikel, dr. med., specialist dermatovenerologije, iz oddeleka za kožne in spolne bolezni, UKC Maribor
Anogenitalne bradavice povzročajo humani papiloma virusi (HPV). Praviloma gre za druge tipe HPV, ki povzročajo bradavice na rokah in stopalih, ter tiste, ki so povezani s pojavom raka na materničnem vratu. Prenašajo se z neposrednim stikom kože na kožo ob spolnem odnsu z osebo, ki ima okužbo. Pogosto se kljub prisotnosti HPV na koži bradavice ne razvijejo, vendar je prenos na drugo osebo še zmeraj možen.
Same bradavice so nenevarne in ne povzročajo dolgoročnih posledic. Kažejo se kot drobne bunčice velikosti 1–5 mm, ki so kožne barve ali nekoliko temneje obarvane. Prisotne so lahko kjer koli v predelu spolovila ali zadnjika in po navadi ne povzročajo težav v smislu srbeža ali pekočega občutka. Za postavitev diagnoze zadostuje klinični pregled. Določanje tipa HPV iz bradavic ni potrebno, saj nima nobenega vpliva na zdravljenje. Za zdravljenje najpogosteje uporabljamo pomrzovanje bradavic s tekočim dušikom, ki je preprosto in minimalno boleče. Na voljo imamo tudi kreme, ki spodbudijo imunski odziv proti bradavicam. Bolniki jih nekaj tednov nanašajo na prizadeto kožo, po navodilu zdravnika. Kondom samo delno ščiti pred prenosom genitalnih bradavic.
Klamidija je najpogostejša bakterijska spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča Chlamydia trachomatis. Prenaša se z neposrednim stikom sluznic med spolnim odnosom. Več kot 70 % žensk ob okužbi nima simptomov. Če pa se ti pojavijo, nastopijo en do tri tedne po spolnem odnosu. Lahko so prisotni spremenjen izcedek iz nožnice, izvenciklična krvavitev in pekoče uriniranje. Moški so po okužbi brez simptomov v več kot polovici primerov. Najpogosteje opazijo prozoren izcedek iz sečnice in pekoče uriniranje. Okužba žrela in zadnjika je po navadi asimptomatska. Diagnozo potrdimo s PCR-preiskavo iz brisa nožnice oziroma sečnice ali iz urina. Okužbo zdravimo z antibiotiki v obliki tablet. Po zdravljenju je možna ponovitev okužbe.
Redko ima klamidijska okužba zaplete, vendar so možni. Pri ženskah lahko pride do vnetja v medenici, ki se kaže z bolečinami v tem predelu. Lahko je razlog za neplodnost in zunajmaternično nosečnost. Pri moških pa lahko povzroča okužbo mod. Zelo redko lahko sproži tako imenovani reaktivni spondiloartritis, ki se kaže z vnetjem sklepov in oči. Pred okužbo se lahko zaščitimo z uporabo kondoma.
Gonorejo povzroča bakterija Neisseria gonorrhoeae, ki se prav tako prenaša z neposrednim stikom sluznic. Čas od okužbe do pojava znakov je po navadi krajši, dva do osem dni. Ženske so v več kot polovici primerov brez težav, sicer so simptomi podobni kot pri klamidijski okužbi. Moški bodo opazili gnojav izcedek iz sečnice ali pekoče uriniranje v kar 90 %. Diagnozo potrdimo s PCR-preiskavo. Okužbo zdravimo s kombinacijo dveh antibiotikov, od katerih je treba enega aplicirati v obliki injekcije. Zapleti so redki, pri ženskah vnetje v medenici, neplodnost in zunajmaternična nosečnost ter pri moških okužba mod. Zelo redek je razsoj okužbe po krvi na oddaljena mesta, na primer kožo in sklepe. Pred okužbo se lahko zaščitimo z uporabo kondoma.
Genitalni herpes povzročata Herpes simplex virus 1 (HSV-1) in 2 (HSV-2). HSV-1 povzroča zelo pogost herpes na ustnici, vendar se lahko z oralnim spolnim odnosom prenaša tudi na spolovilo. HSV-2 redko povzroča okužbo ustnice. Razlikovanje je pomembno z vidika napovedi ponovitev, ki so pri HSV-2 veliko pogostejše. Prenaša se s stikom sluznice s prizadeto kožo obolelega, najpogosteje tik pred, med ali po epizodi herpesa. Možnost prenosa okužbe je majhna, ko nosilec virusa nima vidnih znakov. Od okužbe do pojava prvih težav lahko preteče več tednov ali mesecev. Večina bolnikov je asimptomatsih. Sicer se lahko pojavijo splošno slabše počutje in gripi podobni znaki, zbadanje ali pekoč občutek v predelu spolovila, čemur sledi pojav drobnih mehurčkov. Mehurčki v nekaj dneh počijo, nastane krasta in sluznica se zaceli. Po okužbi virus trajno ostane v živčnih vozlih in se lahko kadar koli ponovno aktivira.
Za postavitev diagnoze je večinoma dovolj pregled pri zdravniku, večinoma tudi odvzamemo bris dna mehurja za PCR-preiskavo, s katero diagnozo potrdimo in določimo tip virusa. V času, ko na spolovilu ni kožnih sprememb, testiranje na prisotnost virusa ni možno. Prvo epizodo herpesa vedno zdravimo s protivirusnimi zdravili, naslednje epizode pa glede na jakost težav. Ob hudih okužbah, ki so sicer zelo redke, lahko zaradi močnih bolečin pride do motenj pri odvajanju seča in v takšnih primerih bolnike sprejmemo v bolnišnico. Spolnih odnosov se je treba vzdržati, dokler se spremembe na spolovilu ne zacelijo. Uporaba kondoma zmanjša možnost prenosa herpesa približno za polovico.
Sifilis povzroča bakterija, imenovana Treponema pallidum. Okužba se prenaša s spolnimi odnosi, lahko pa tudi na plod med nosečnostjo. Znaki so enaki pri moških in ženskah in potekajo v štirih različnih stadijih, ki pa se lahko prekrivajo. Primarni sifilis se kaže z nebolečo razjedo na spolovilu, v predelu zadnjika ali v ustih. Pojavi se večinoma dva do tri tedne po spolnem odnosu in se spontano zaceli v roku šestih tednov. V času, ko ima bolnik razjedo, je zelo kužen. Sekundarni sifilis se razvije tri do šest tednov po pojavu razjede pri bolnikih, ki ne prejmejo ustreznega zdravljena in je posledica razsoja okužbe preko krvi. Pojavi se izpuščaj, ki značilno prizadene tudi dlani in podplate, bolniki imajo lahko povišano telesno temperaturo in povečane bezgavke. Zelo redko so prizadeti tudi drugi organi, kot na primer oči, jetra, ledvica.
Če bolnik ni zdravljen, težave večinoma izzvenijo v nekaj tednih, kar vodi v latentni ali skriti sifilis, ko so bolniki popolnoma asimptomatski, okužbo pa lahko dokažemo s krvnimi preiskavami. Pri približno desetini nezdravljenih bolnikov se bo razvil terciarni sifilis, kjer lahko pride do hudih okvar živčnega sistema, kosti in srca. Diagnozo potrdimo s krvnimi preiskavami, kjer določamo protitelesa proti bakteriji, ki povzroča sifilis. V primeru razjede lahko opravimo tudi bris za PCR-preiskavo. Zdravimo ga z antibiotiki v obliki injekcij v mišico. Pri bolnikih po zdravljenju še nekaj časa spremljamo raven protiteles v krvi, da se prepričamo o ozdravitvi. Kljub preboleli bolezni je ponovna okužba mogoča.
V svetovnem merilu imajo spolno prenosljive okužbe pomembno vlogo, saj ugotavljamo njihov porast, bakterije pa postajajo odporne proti antibiotikom, ki jih imamo na voljo. Veliko okuženih ne kaže nobenih znakov, vendar predstavljajo možen vir okužbe za druge. Pomembno je, da bolnike pri postavitvi diagnoze katere koli spolno prenosljive okužbe testiramo tudi na ostale spolno prenosljive okužbe in jih ustrezno zdravimo. Dolžnost obolelih je, da o svoji okužbi obvestijo spolne stike, da se testirajo in zdravijo, saj bomo lahko tako preprečili širjenje okužb. Ko govorimo o preprečevanju prenosa okužb, pa ima tukaj ključno vlogo strogo dosledna in pravilna uporaba kondoma.
Preberite tudi prispevek: Analno zdravje