Iščite po prispevkih
Avtorica: Vesna Vilčnik
Brazgotinjenje je normalen in potreben obnovitveni odgovor na poškodbo tkiva. Brazgotine na koži so posledica procesov celjenja po poškodbi. Idealna brazgotina je tanka, bleda, ploščata in usmerjena v smer sproščenih kožnih linij (naravnih gub). Poznamo tri vrste brazgotin, ki so posebej moteče v estetskem in/ali funkcionalnem smislu.
Hipertrofična brazgotina je dvignjena nad nivo kože, ki ostaja v mejah svojih prvotnih robov. Nastane pri celjenju ran z izrazitim (podaljšanim) vnetnim in proliferativnim obdobjem s prekomerno tvorbo kolagena. Keloidna brazgotina je dvignjena nad nivo kože in raste čez svoje prvotne robove. Razvlečene brazgotine so tanke in vdrte pod nivo zdrave kože. Nastanejo kot posledica izrazitega vleka v področju brazgotine.
Vsaka prekinitev kože ali sluznice vodi do brazgotinjenja, ki je naraven proces celjenja. Navadno so brazgotine večje, če je poškodba večja, kar pa ne velja za keloidne brazgotine. Keloid se lahko pojavi tudi pozno po poškodbi. Poškodba je lahko zanemarljiva. Keloidna brazgotina včasih zraste do groteskne velikosti in ostaja takšna vrsto let brez znakov regresije.
Od kirurga in pacienta. Dobrega načrtovanja rezov, pravilne kirurške tehnike in nežnega rokovanja s tkivi, dobre šivalne tehnike in izbire šivalnega materiala ter šivi rane v več plasteh, ustrezni oskrbi tkiv v fazi celjenja in negi brazgotin. Ne smemo pa pozabiti poudariti tudi pomen genetike in lastnosti poškodovanih tkiv.
Neproblematična brazgotina se po enem do dveh tednih celi kot tanka črta. Nadaljnje kopičenje kolagena povzroči debelitev brazgotine do 4. oziroma 6. tedna po poškodbi. Brazgotina je v tem obdobju pordela, vnetega videza, lahko srbi ali zateguje. V času nadaljnjega preoblikovanja se mehča, bledi.
Faza brazgotinjenja traja od šest mesecev do enega leta. V tem času lahko z različnimi načini vplivamo na brazgotino. Šele po enem letu lahko zaključimo, da je brazgotina dokončna in jo lahko popravljamo s kirurški ali drugimi tehnikami.
Res je. Keloidne in hipertrofične brazgotine so posledica neidealnega celjenja ran. Vemo, da nastanejo kot rezultat prekomerne produkcije ekstra celularnega matriksa in dermalnih fibroblastov z visoko mitotično aktivnostjo ob celjenju ran. Velike brazgotine za bolnika predstavljajo predvsem estetsko motnjo, redkeje se zaradi njih pojavijo motnje funkcije, bolečine in psihosocialne težave. Natančna patogeneza nastanka keloidov ni znana.
Pojavnost se pri posameznikih deduje, pogosteje se pojavljajo pri črncih, azijatih in Latinskoameričanih. Zaradi poškodbe kože (rana, pirsing, infekcije, kirurške rane, ob britju), kirurške rane ali izjemoma spontano pride pri dovzetnih posameznikih do hiperproliferacije fibroblastov, ki se klinično odražajo kot keloidne brazgotine. Hipertrofične brazgotine je zlasti v razvojni fazi težko ločiti od keloidov. Največkrat je razlika le v tem, da se v nasprotju s keloidi ne širijo čez meje brazgotine.
Zdravljenje hipertrofičnih brazgotin in keloidov je podobno, vendar se hipertrofične brazgotine po zdravljenju redkeje ponavljajo kot keloidi. Zato je za bolnika zelo pomembno, da pravilno razlikujemo med hipertrofično brazgotino in keloidom, kar pa je pogosto težko.
Najboljši način zdravljenja keloidnih brazgotin je preventiva. Posebej pozorni moramo biti pri osebah z znano predispozicijo. To pomeni, da jim moramo odsvetovati nepotrebne kirurške posege, to so prebadanje ušes, odstranitev nenevarnih kožnih tvorb, tetovaž, prebadanja kože, in jih opozoriti na to, da lahko nastane keloidna brazgotina že na mestu celjenja najmanjše poškodbe kože. Vse spremembe na koži pri predisponiranih pacientih, recimo akne ali okužbe, je treba zdraviti takoj, da se čim bolj zmanjša območje vnetja in s tem območje poškodovane kože.
Obstajajo različne metode zdravljenja keloidnih brazgotin, kot posamezni načini ali v kombinaciji. To so pokrivanje s silikonskimi ploščicami, izvajanje mehanskega pritiska na keloide, intralezijsko vbrizgavanje kortikosteroidov, kriokirurgija, klasična ekscizija s skalpelom, lasersko zdravljenje, radioterapija, intralezijsko vbrizgavanje interferona alfa, intralezijsko vbrizgavanje (blokatorjev kalcijevih črpalk) verapamila.
Več raziskav potrjuje, da je pokrivanje s silikonskimi ploščicami varen in učinkovit način preprečevanja in zdravljenja hipertrofičnih brazgotin in keloidov. Uporaba silikonskih ploščic pomaga pri odpravljanju simptomov, kot so srbečica, bolečina, zbadanje in povzroči zmanjšanje in zmehčanje brazgotine.
Najboljše rezultate lahko pričakujemo ob pravočasnem začetku zdravljenja oziroma preprečevanju. Tudi dolgotrajno izvajanje pritiska na mesto brazgotine pozitivno vpliva na brazgotinjenje. Injiciranje topnih kortikosteroidov na mesto keloidne brazgotine je najpogosteje uporabljen način zdravljenja pri večini pacientov.
Rezultat zdravljenja je običajno zmehčanje brazgotine, zmanjšanje volumna brazgotine in lajšanje simptomov brazgotin. Žal kljub zdravljenju keloidne brazgotine in hipertrofične brazgotine nikoli popolnoma ne izginejo.
Tehnika je primerna le za izboljšanje strukture površine kože; trajnih dobrih rezultatov pri večjih brazgotinah žal ni pričakovati.
Laserska kirurgija je sorazmerno nova metoda zdravljenja keloidnih brazgotin. Z razvojem laserjev je napredovala tudi uspešnost zdravljenja. Najpogosteje uporabljena ablativna laserja sta erbijev in CO2 laser.. Brazgotina je takoj po zdravljenju popolnoma odstranjena, kasneje pa je velika verjetnost, da se ponovno pojavi.
Razvoj novih sunkovnih barvnih laserjev pa je prinesel boljše rezultate. Uporaba argonskega sunkovnega laserja z valovno dolžino 585 nm se je izkazala kot uspešna pri bolnikih s keloidnimi ali hipertrofičnimi brazgotinami nad prsnico. Po dveh zdravljenjih v presledkih šest do osem tednov se je zmanjšala rdečina na mestu brazgotine, debelina brazgotin, izboljšala se je zgradba kože in zmanjšala se je intenzivnost srbenja.
V naši raziskavi se je izkazalo, da je najboljša kombinacija žilnega laserja (KTP in Nd Yag, valovne dolžine 532 in 1064 nm) ter erbijevega laserja. Objektivne meritve so pokazale, da prostornino brazgotine zmanjšamo za 30 odstotkov. Napravimo lahko tudi depilacijo dlak, ki se vraščajo v brazgotino in povzročajo bolečine, srbenje in ponavljajoča vnetja. Žal pa tudi z laserjem brazgotine ne moremo popolnoma odstraniti.
Brazgotine ni mogoče trajno odstraniti, lahko pa opravimo različne kirurške korekcije in velike brazgotine spremenimo v manj ali malo opazne, izboljšamo funkcijo in estetski videz.
Pomembna je preventiva, dobro načrtovanje posega in dobra kirurška tehnika ter nežno ravnanje s tkivi. Možna je morebitna korekcija, pri večjih duševnih težavah pa je primeren posvet pri psihologu.