Naj gre za zeleno mušnico v sosednjem gozdu, ogljikov monoksid v zaprtem prostoru, preveliko količino alkohola v krvi ali domače čistilno sredstvo, hitra in pravilna prva pomoč lahko prepreči nastanek hude zastrupitve in trajnih posledic.

Avtor: Peter Kordiš

Strup je snov, ki ima ob vnosu v telo v zadostni količini škodljiv vpliv na organizem. O zastrupitvi govorimo takrat, ko strup povzroči kratkoročno ali trajno okvaro zaradi neke kemijske reakcije ali delovanja na molekularni ravni.

Strup v telo vnesemo z zaužitjem, vdihavanjem, skozi kožo ali oči ter z vbrizgavanjem. Poleg delovanja na mestu vstopa (npr. opeklina kože ali sluznice dihal) lahko preide v krvni obtok, ki ga ponese v tkiva in organe po celem telesu.

Najpogostejše snovi, ki povzročijo zastrupitev, so plini (iz peči, ognja ali izpušni plini), zdravila v prevelikih odmerkih, alkohol, kemikalije na delovnem mestu, domači detergenti ali čistilna sredstva, strupene rastline in gobe, žuželke, barve in drugo. Včasih se zgodi, da zaužijemo ali vdihnemo nestrupene snovi, za katere zmotno mislimo, da so nevarne.

Pretiran strah je takrat odveč, saj jo v najslabšem primeru odnesemo s prebavnimi težavami. Nestrupene snovi so na primer šminka, zobna pasta, osvežilec zraka, cigaretni papir, kreda, vosek, plastika, radirka, aluminijasta folija in drugo. Čiščenje ustne votline je v omenjenih primerih zadosten ukrep, če pa smo v dvomih, se posvetujemo z zdravnikom.

Pri otrocih v večini primerov vidimo nenamerne zastrupitve, do katerih pride med igro ali med raziskovanjem po domu in okolici. Sredstva za čiščenje in osebno nego, zdravila, alkohol in rastline so pogosti vzroki zastrupitve. Pri odraslih se nenamerne zastrupitve zgodijo npr. zaradi zlorab prepovedanih drog in alkohola, zaužitja strupenih gob ali rastlin, vpliva nevarnih plinov v zaprtih prostorih in pikov strupenih živali.

Neredko vidimo tudi namerne zastrupitve z namenom samomora, ki so še bolj nevarne, saj storilci v tem primeru uporabijo večje odmerke zdravil, pesticidov, jedkih snovi ali pa vdihajo večje količine ogljikovega monoksida.

 

Prepoznavanje zastrupitve

Čeprav se simptomi in znaki zastrupitve lahko pokažejo šele po določenem času, s prvo pomočjo v primeru suma ne smemo odlašati ali čakati, da se začne kazati značilna klinična slika. Pogosto je zastrupitev očitna že na prvi pogled in jo lahko spoznamo po okoliščinah, npr. praznih embalažah alkoholnih pijač ali zdravil, vbodnih mestih na telesu in igli, vonju po plinu ali poslovilnem pismu.

Na zastrupitev pomislimo tudi takrat, ko je oseba nenadno zbolela ali pa si stanja ne znamo pojasniti. Glede na vrsto strupa srečamo najrazličnejše simptome in znake: bolečino v trebuhu, modrikaste ustnice, prsno bolečina, bruhanje, zmedenost, kašelj, drisko, omotico, dvojni vid in številne druge.

 

Prva pomoč pri zastrupitvah

1. Poskrbimo za lastno varnost, da ne bomo tudi sami potrebovali pomoči.
2. Ponesrečenca odstranimo z območja zastrupitve, da bi s tem čim bolj zmanjšali čas delovanja strupa. Če je prisotna zastrupitev s plinom, se moramo pred reševanjem zaščititi in prezračiti prostor.
3. Preverimo, če je prizadeti pri zavesti. Če je neodziven, takoj pokličemo 112 in do prihoda reševalcev oživljamo kot običajno. Če je ponesrečenec pri zavesti in diha, ga damo v bočni položaj, saj obstaja velika verjetnost, da bo bruhal. Ob tem redno spremljamo njegove življenjske funkcije.
4. V vsakem primeru pokličemo na 112, tudi če le sumimo na zastrupitev ali mislimo, da je prizadeti izven resne nevarnosti. Ne čakamo na prve znake in simptome zastrupitve.
5. Odstranimo strup s telesa zastrupljenca in ga očistimo.
6. Poskušamo prepoznati strup in počakamo na prevoz. Vedno z zastrupljencem pošljemo ostanke strupa ali embalažo, da bi tako olajšali iskanje vzroka zastrupitve.

 

Odstranjevanje zaužitega strupa

S hitrim odstranjevanjem strupa v prvih trenutkih po zastrupitvi bomo naredili največ, vendar moramo postopati pravilno, da ne povzročimo dodatne poškodbe in da ne spravimo v nevarnost še sebe. Če mislimo, da je zastrupljenec strup zaužil, ga spodbudimo, da izpljune npr. ostanke tablet, če jih še ni pogoltnil.

Do prihoda reševalcev vedno pregledamo ustno votlino in poskušamo strup odstraniti, kar je najbolj pomembno pri zastrupitvi z jedkimi snovmi. Prst ovijemo v robec ali gazo in tako očistimo trde delce, vendar le v primeru, da prizadeti v to privoli, saj sicer tvegamo ugriz. Tekoče snovi se najlažje odstranijo z grgranjem navadne vode, ki jo je nato treba izpljuniti, vendar mora tudi v tem primeru zastrupljenec sodelovati.

Strup poskušamo čim prej odstraniti tudi s kože, saj lahko pride do trajnih poškodb. Najprej odstranimo obleko, nato pa prizadete predele očistimo z mlačno vodo in milom ter pri tem pazimo, da voda s strupom ne odteka na zdrave dele kože. Poškodovano kožo pokrijemo s suhim sterilnim povojem, mehurjev pa ne prediramo.

Pri zastrupitvi z jedkimi snovmi je priporočljivo popiti 1–2 dl navadne vode po požirkih, saj s tem strup razredčimo, sicer pa zastrupljencu ne dajemo jesti ali piti. Uživanje limoninega soka, kisa, soli, mleka in drugih pijač ali jedi, ki naj bi pomagale pri zastrupitvi, ni dovoljeno.

Bruhanje izzovemo le, če je zastrupljenec pri zavesti in nam je tako svetoval zdravnik. Nevaren strup lahko namreč poškoduje prebavno pot tudi ob ponovnem prehodu navzgor. Pri zastrupitvah z jedkimi snovmi, s hlapnimi organskimi topili (bencin, nafta, aceton idr.) in pri nosečnicah je izzivanje bruhanja prepovedano.

Aktivno oglje je učinkovina, ki jo lahko dobimo v lekarni v obliki prahu ali granul, in v prebavilih veže strup ter s tem prepreči prehod v kri. Uporabimo ga le po posvetu z zdravnikom, saj je lahko v nekaterih primerih škodljivo, npr. pri zastrupitvi z jedkimi snovmi.

 

Odstranjevanje vdihanega strupa

Če mislimo, da je do zastrupitve prišlo zaradi vdihavanja strupa, moramo ravnati zelo pazljivo, da ne ogrožamo še sebe. Čim prej poskušamo ponesrečenca premestiti na svež zrak, vendar se pred vstopom prepričamo, da v prostoru ni več strupenega plina. V nasprotnem primeru prezračimo.

Globok vdih zajamemo na svežem zraku in si, če jo imamo pri roki, z mokro krpo pokrijemo nos in usta. Če prostora ne moremo prezračiti ali se ne moremo prepričati, da je vstop varen, vedno počakamo na pomoč gasilcev.

 

Odstranjevanje strupa iz oči

Kadar je strup prišel v stik z očmi, moramo ukrepati hitro. Odstranimo kontaktne leče in trde delce, nato pa vsaj 15 minut izpiramo z navadno vodo. S palcem in kazalcem razpremo veki in glavo nagnemo, da curek vode ne teče naravnost na zrklo. Kadar gre za zastrupitev z jedko snovjo, tujkov ne poskušamo odstraniti.

 

Pogoste zastrupitve

Zastrupitev z etanolom je med bolj pogostimi, razen v alkoholnih pijačah pa ga najdemo tudi v barvah, parfumih, čistilih, … Znaki zastrupitve so odvisni od koncentracije alkohola v krvi, vendar so pri različnih osebah z enako koncentracijo lahko zelo drugačni. Zastrupljenca bomo navadno spoznali po močnem vonju in zadahu, bruhanju, neorientiranosti, ohlapnosti ali celo nezavesti. Pomembno je, da prizadetega do prihoda pomoči namestimo v bočni položaj in pokrijemo z odejo, saj obstaja nevarnost podhladitve.

Zdravila v prevelikih odmerkih so najpogostejše sredstvo namerne zastrupitve pri odraslih, predvsem pomirjevala. Otroci zdravila pogosto zaužijejo nenamerno med raziskovanjem stanovanja. Na zastrupitev najprej pomislimo, če vidimo izpraznjeno škatlico zdravil, prizadeti pa je lahko ob tem zmeden ali nezavesten, počasi in plitvo diha, ima krče ali bruha. Prvo pomoč nudimo kot pri drugih zastrupitvah in poleg tega vedno shranimo embalažo zdravil.

 

Močne kisline, baze in jedke soli s skupnim imenom označimo kot jedke snovi. Že ob stiku s kožo ali očmi lahko povzročajo hude opekline in poškodbe, pri zaužitju ali vdihovanju pa močno poškodujejo tudi sluznico organov. Poškodbe sprva spremljajo hude bolečine in krvavitve, kasneje pa okužbe in brazgotinjenje. Zaužiti strup vedno poskušamo razredčiti s požirki vode, izogibamo pa se bruhanja in zaužitju aktivnega oglja. Če se je strup polil po obleki, je nikoli ne slačimo čez glavo, temveč raztrgamo ter kožo očistimo z milom in mlačno vodo.

 

Do zastrupitev s plini najpogosteje pride v primeru požarov, nesrečah s plinskimi napeljavami in jeklenkami ter daljši izpostavljenosti avtomobilskim izpušnim plinom, pečem ali ognjiščem v zaprtih prostorih. Po prezračevanju se ob nudenju prve pomoči v zadimljenem prostoru gibljemo čim bližje tlom. Posebej nevarna je zastrupitev z ogljikovim monoksidom, plinom brez vonja, barve in okusa. V Sloveniji je celo najpogostejša zastrupitev s smrtnim izidom.

 

Zaužitje strupenih rastlin se navadno pokaže le s slabostjo in z bruhanjem, strupene gobe pa lahko povzročijo tudi resnejše težave, predvsem pri zastrupitvi z zeleno mušnico. Najpomembnejša je prepoznava rastline, pri čemer si lahko pomagamo s knjigami in spletnimi stranmi. Izzivanje bruhanja ali zaužitje aktivnega oglja je dovoljeno šele po posvetu z zdravnikom.

 

V Sloveniji poznamo dve vrsti strupenih kač – gada in modrasa, ki ugrizneta, kadar sta ogrožena. Od nestrupenih kač ju ločimo po trikotni srčasti glavi in debelem telesu. V primeru ugriza je zelo pomembno mirovanje prizadetega uda, rano pa je treba očistiti in obvezati ter odstraniti nakit, saj pride do otekline.

 

Preventiva

Pomen preventive je zlasti v zmanjševanju verjetnosti zastrupitve pri otrocih. Zavedati se moramo, katere snovi v gospodinjstvu so nevarne in jih shranjevati na mestih, ki so za otroke nedosegljiva. V naši bližnji okolici se morda nahajajo strupene rastline, pred katerimi moramo otroke posvariti. Starejši pa se izogibamo zaužitju gob ali divjih rastlin, ki jih ne poznamo z gotovostjo.