Iščite po prispevkih
Avtorica: Saša V.
O izrazih eko, bio, naravno, organsko poslušamo in beremo na vsakem koraku. Izdelki z omenjenimi oznakami so na voljo skoraj za vsako človekovo željo in potrebo, pa naj gre za hrano, pijačo, kozmetiko, oblačila, pohištvo, hiše, avtomobile, gorivo, kurjavo, … Potrošniki smo čedalje zahtevnejši glede tega, zato imajo proizvajalci kar težko nalogo, saj je ob izrednem porastu teh izdelkov včasih zelo težko prepričati kupca, da je ravno ta izdelek pravi zanj. Poleg hrane, za katero si vsi želimo, da je pridelana čim bolj naravno, brez umetnih dodatkov, vsak dan uporabljamo tudi kozmetična sredstva, pa čeprav samo osnovna, kot so milo, zobna pasta ali krema za obraz. Ste velikokrat v dvomih in ne veste, za kateri izdelek bi se odločili? Vas begajo razne male »sličice«, ki jih vidite na embalaži?
Obljube svetovalcev različnih mrežnih marketingov, lepa naravna embalaža in prospekti, iz katerih dehti narava ali etno ambient v trgovini še ne pomenijo naravnega izdelka. Dobili ste le vtis o naravnem izdelku in če ste se odločili za nakup, ste ga mogoče tudi (pre)drago (pre)plačali. Če želite svojemu telesu res dobro, potem se odločajte za 100 % naravne izdelke.
Ušesom in očem všečne besede organsko, eko ali bio so na izdelku velikokrat iz popolnoma tržnih razlogov. V kozmetiki je lahko izdelek, ki nosi oznako naraven, tak, ki vsebuje samo za vzorec naravnih ali ekološko pridelanih sestavin, vse ostale sestavine pa so lahko sintetične, pridobljene iz naftnih derivatov. Zakonodaja največkrat tega področja ne ureja dovolj podrobno, zato obstaja množica različnih standardov in meril za tako imenovano naravno in/ali ekološko kozmetiko. Te standarde sprejemajo pristojni organi v državah Evropske unije. Vendar je zmeda kar precejšnja, ker v večini držav po svetu in v EU za področje kozmetike še ni enotnih predpisov, ki bi ga urejali.
Beseda organsko pomeni vse iz žive narave in je tujka. Prav tako je lahko prevod angleške besede organic, ta pa opredeljuje ekološko hrano oziroma živilo, ki je v Veliki Britaniji vključeno v sistem podeljevanja certifikatov ekološkim živilom. Enako velja za besedo bio, ki izhaja iz francoske besede biologique in označuje ekološko živilo.
Kozmetične izdelke s certifikati prepoznamo po oznakah na embalaži, kar je zagotovilo, da izdelki vsebujejo naravne in ekološke sestavine, ki jih je predpisal pooblaščeni organ. Merila in druge informacije o standardih in načinih za pridobitev certifikata so dostopni tudi na spletnih mestih organizacij, ki jih podeljujejo. Certifikat pooblaščenega organa nam pove, v kolikšni meri je nek izdelek ekološki oziroma naraven. Določena pravila, ki jih imenujemo STANDARD, so podlaga za pridobitev certifikata določenega izdelka. Standarde lahko sprejmejo državni organi in so zapisani v zakonodaji. Povsem enako velja pri ekološkem kmetijstvu in ekološki hrani oziroma živilih, vendar jih lahko predpišejo tudi različna strokovna ali panožna združenja.
V zadnjih letih je bilo v Evropi in po svetu izdanih precej standardov za naravno kozmetiko, za naravno in ekološko kozmetiko in samo za ekološko kozmetiko. V Evropi so med najbolj priznanimi standardi za naravno in ekološko kozmetiko tisti, ki so jih predpisale organizacije BDIH (Nemčija), ECOCERT (Francija), COSMEBIO (Francija), AIAB/ICEA (Italija), SOIL ASSOCIATION (Velika Britanija) in BIOGARANTIE (Belgija). Standarda NATRUE in COSMOS sta med temi standardi najnovejša in veljata v celotni Evropi.
Razloga, ki govorita v prid kupovanju naravnih in ekoloških kozmetičnih izdelkov s certifikatom, sta vsaj dva: izdelki ne škodijo zdravju in ne onesnažujejo okolja.
V konvencionalnih kozmetičnih izdelkih so velikokrat sestavine, ki lahko škodijo zdravju. Med njimi so na primer parabeni, ki se v kozmetiki uporabljajo kot konzervans, rezultati vrste raziskav pa potrjujejo, da so lahko rakotvorni. Tudi glikolni ester (phenoxyethanol), ki ga pogosto uporabljajo kot konzervans, lahko učinkuje na živčevje in jetra ter na reproduktivne sposobnosti. Med škodljivimi sestavinami sta antioksidanta disodium EDTA (etilendiaminotetraocetna kislina) in trisodium EDTA, ki lahko povzročata dermatitis. Iz sestavin kozmetičnih izdelkov kot so diazolidinyl urea, imidazolidinyl urea, hexanidine diiethionate in idopropynylbutylcarbamate ter quaternium 15, se lahko sprošča formaldehid, ki je znana rakotvorna snov. Antioksidanti BDHA (butylhydroxianisole) in BHT (butylhydroxitoluen) toksično učinkujeta na jetra, ledvica in pljuča. Emulgatorja PEG (polyethilenglikol) in PPG (polypropilenglikol) dodajajo tudi zato, da povečajo prepustnost kože, pa lahko nanjo učinkujeta dražeče.
Ko postane koža prepustnejša, lahko vanjo pronicajo tudi različne škodljive primesi in sestavine, ki jih je sicer izdelku dovoljeno dodajati, vendar mora biti njihova koncentracija majhna. Sestavine, ki izvirajo iz nafte (parafinum liquidum in petrolatum) ali pa polimeri (npr. acrylates copolimer, t.i. plastifikator, ki daje občutek mehkobe na koži) in številni silikonski voski se zelo težko razgradijo in so v naravi kot odpadek škodljivi za okolje, še posebej za vodne živali. In če se izdelki uporabljajo dlje časa, se škodljive snovi nabirajo v telesu.
Kozmetični izdelki, ki imajo ekološki certifikat, teh sestavin ne smejo vsebovati. Posamezne sestavine pa so lahko prisotne v tako imenovanih naravnih izdelkih. S kupovanjem izdelkov s certifikatom pripomoremo tudi k ohranjanju okolja.
Odločitev je v rokah vsakega posameznika. Cena ekoloških kozmetičnih izdelkov je res višja od tistih, ki ne nosijo tovrstnih oznak. Oznake na kozmetičnih izdelkih so predvsem zelo koristen podatek, če želimo natančno informacijo o sestavi in kakovosti izdelka, ki ga uporabljamo. Z njihovo pomočjo se lahko enostavneje izognemo škodljivim sestavinam, predvsem pa lahko tako označenim izdelkom v večji meri zaupamo.
Ko izbirate, je prav, da ste pozorni še na nekaj: tudi izdelki, ki niso proizvedeni v okviru določb posameznih certifikatov, so velikokrat lahko izredno kakovostni in lahko vsebujejo visok delež popolnoma neškodljivih in naravnih snovi. Če izdelek uporabljamo zmerno, se nenaravne snovi ne izkažejo za škodljive. Zavedati se moramo, da je lahko glede na stroga določila že minimalno neujemanje z določili certifikata lahko razlog za to, da si ga izdelek ne prisluži ter da v odločitev o sestavinah velikokrat posežeta tako proizvajalčeva kot potrošnikova želja po nižji ceni izdelka.
Ko se odpravljate v wellnes center ali na masažo, se prepričajte, da boste deležni kakovostnega tretmaja z naravnimi izdelki. To je še posebej pomembno pri tretmajih, kjer vam odprejo pore ali naredijo piling. Saj ne želite drago plačati in biti polni zgoraj naštetih škodljivih snovi, kajne?
Oznako BDIH podeljuje nemško industrijsko in trgovsko združenje, ki je izdelalo merila za standard naravne kozmetike. Standard BDIH je bil izdan že leta 1995 kot prvi za tako imenovano naravno kozmetiko. Dobi ga izdelek, ki vsebuje naravne sestavine, za katere pa ni obvezno, da so tudi ekološko pridelane. Dovoljuje uporabo konzervansov, ki so identični tistim v naravi, kot so benzojska kislina in njene soli, salicilna kislina, sorbinska kislina in njene soli ter benzilni alkohol, kar mora biti označeno na deklaraciji. Proizvodni proces posameznega izdelka poteka po strogo nadzorovanih postopkih, ki so pogoj za pridobitev certifikata. Izdelek, ki je označen s to oznako, ne sme vsebovati sestavin, ki so bile preizkušene na živalih, sintetičnih dišav in umetnih barvil, parafinov, silikonov, naftnih derivatov, etoksiliranih surovin, anorganskih soli in mineralov (dovoljene so nekatere izjeme), živalskih sestavin, gensko spremenjenih organizmov (GSO), … Prepovedano je obsevanje izdelkov, embalaža izdelkov mora biti iz sestavin, ki so biološko razgradljive. V Sloveniji največ izdelkov, ki so uvrščeni v t.i. naravno kozmetiko, nosi prav oznako BDIH.
Soil Association je zasebno britansko združenje, ustanovljeno leta 1946, ki predpisuje standarde in tudi podeljuje certifikate predvsem prehranskim, pa tudi kozmetičnim izdelkom. Leta 1967 so izdali prvi standard za ekološko kmetovanje, njihov standard za kozmetične izdelke pa velja od leta 2002. Izdelek pridobi certifikat in oznako tega zelo znanega združenja, če vsebuje najmanj 70 % do 95 % sestavin iz ekološke kmetijske pridelave in največ do 5 % sintetičnih snovi. Sestavine morajo biti biološko razgradljive, ne smejo negativno učinkovati na okolje in imeti morajo opravljene toksikološke teste. Če kozmetični izdelek vsebuje le 70 % sestavin, pridobljenih z ekološko kmetijsko pridelavo s certifikatom, potem se lahko poimenuje kot “narejen iz x % ekoloških sestavin”, če pa vsebuje 95 % ekoloških sestavin, se lahko poimenuje “ekološki kozmetični izdelek” (organic v angleščini).
Ecocert je akreditirani organ za podeljevanje certifikatov iz Francije, ki je leta 2003 izdal svoj standard za naravno in ekološko kozmetiko. Standard Ecocert dovoljuje dva načina izdelovanja kozmetičnih izdelkov in s tem označevanja oziroma pridobitve certifikata, lahko gre za naravni ali naravni in ekološki kozmetični izdelek. Če želi proizvajalec pridobiti certifikat za naravni in ekološki kozmetični izdelek, potem mora biti vseh 95 % sestavin pridobljenih z ekološko kmetijsko pridelavo s certifikatom, če pa želi imeti certifikat za naravni kozmetični izdelek, mora biti v njem vsaj 50 % sestavin, pridobljenih z ekološko kmetijsko pridelavo s certifikatom. V izdelkih ni dovoljena uporaba etoksiliranih sestavin, pa tudi ne glikolov in parabenov in umetnih dišav oziroma parfumov. Izdelki ne smejo biti preizkušeni na živalih. Seznam sestavin mora biti potrošniku na voljo v razumljivem jeziku, obvezno pa mora biti uporabljena mednarodna nomenklatura kozmetičnih sestavin INCI.
Cosmebio in Biogarantie sta neprofitni združenji različnih podjetij in ustanov, ki sta leta 2003 izdali standarde za ekološko kozmetiko. Ponavadi te standarde potrdi akreditirani organ za podeljevanje certifikatov Ecocert, kar je tudi označeno na izdelku, certifikate pa lahko dobijo le člani združenja.
95 % sestavin mora biti iz ekološke pridelave s certifikatom, prepovedane pa so kemične sinteze sestavin, petrokemični derivati, sestavine ne smejo biti toksične za ljudi in vodne živali in ne smejo biti obsevane. V teh izdelkih ni parafina, naftnih derivatov, silikona, formaldehida, klorovih derivatov, različnih PEG (polietilen glikoli), parabenov, fenoksietanola, sintetičnih dišav in umetnih barvil, gensko spremenjenih organizmov, dietilftalata, nitro mošusa. Posebnost tega standarda je, da morajo biti sestavine na izdelkih, ki jih po evropski zakonodaji označujejo po enotni nomenklaturi INCI v angleškem jeziku, prevedene v potrošniku razumljiv jezik.
AIAB (Associazione Italiana per l’agricultura biologica) je združenje članov, kmetov, pa tudi drugih profesionalcev, predvsem ekologov in ekoloških društev. Ti so ustanovili inštitut ICEA (Instituto per la certificazione etica e ambiente), ki je akreditirani organ za dodeljevanje certifikatov. Leta 2003 so sprejeli standard za “ekološko” kozmetiko, ki je med vsemi do zdaj opisanimi standardi za “ekološko” kozmetiko najbolj liberalen.
Standard temelji na t. i. negativni listi sestavin. Sestavine ne smejo biti gensko spremenjene, ne smejo biti obsevane, količina sestavin v izdelku, ki so iz ekološke kmetijske pridelave s certifikatom, pa ni predpisana. Standard zgolj priporoča njihovo uporabo, “kjer in kadar je to mogoče”.
Vseevropski standard NaTrue je pripravila mednarodna zveza predstavnikov proizvajalcev in prodajalcev kozmetike, kot so Laverana/Lavera, Logocos/Logona, Primavera, Santaverde, Wala/Dr. Hauschka in Weleda. V letu 2008 so izdali standarde za tri ravni, ki jih označijo z zvezdicami: z eno zvezdico označujejo naravno kozmetiko, z dvema zvezdicama naravno in ekološko kozmetiko in s tremi zvezdicami ekološko kozmetiko.
Pri proizvodnji surovin in sestavin so dovoljeni fizikalni procesi (stiskanje, kondenzacija, sušenje, ipd.). Ni pa dovoljena uporaba GSO, klora, obsevanja sestavin ali izdelkov. Kozmetični izdelki z dvema zvezdicama (naravno in ekološko) morajo vsebovati 70 % rastlinskih sestavin iz ekološke pridelave/kmetijstva s certifikatom, tisti s tremi zvezdicami (ekološko) pa 95 %. Za vse tri ravni standardov je dovoljeno uporabiti od 5 do 15 % sintetičnih sestavin.
To je najnovejši standard za »naravno in ekološko kozmetiko, ki so ga izdali akreditirani organi za podeljevanje certifikatov BDIH, SOILASSOCIATION, ECOCERT, BIOGARANTIE, COSMEBIO IN ICEA. Tako so vseh šest nacionalnih standardov združili v en sam vseevropski standard, ki zajema delitev na naravno in ekološko (bio, organsko) kozmetiko tako, kot to predpisujejo že posamezni standardi vseh šestih ustanov.
Kriteriji za ekološko kozmetiko so strogi, saj mora biti 95 % sestavin iz ekološke kmetijske pridelave s certifikatom, v izdelku pa mora biti najmanj 20 % ekoloških sestavin s certifikatom (delež vključuje tudi vodo). Največja dovoljena uporaba sintetičnih sestavin je 5 %.
Marec, 2012