Avtorica: Maja Korošak
Pogovarjali smo se z Nino Jugovar, dr. med., spec. dermatologije, ki nam je povedala, da se pordela, srbeča žarišča vnete kože pojavljajo na različnih delih telesa, in sicer glede na življenjsko obdobje bolnika. »Pri dojenčkih se težave po navadi pojavijo okoli tretjega meseca starosti in so najpogosteje prisotna na trupu in okončinah. Pri mlajših otrocih se žarišča pordele in vnete kože najpogosteje pojavijo na pregibih, pri mladostnikih in odraslih pa na pregibih velikih sklepov, na dlaneh, vratu in obrazu. Pri vseh generacijah se lahko pojavi generalizirana oblika atopijskega dermatitisa, kjer je prizadet večji del kože,« je pojasnila.
»Velikokrat so atopijskemu dermatitisu pridružene alergijske bolezni, kot je alergijski rinokonjunktivitis ali seneni nahod, povezuje se tudi z astmo in alergijami na hrano, ni pa to nujno. Govorimo o tako imenovani atopijski triadi, kjer se lahko pojavljajo skupaj ali izmenično atopijski dermatitis, seneni nahod in astma. Alergije na hrano so pogostejše pri otrocih, kasneje pa se pogosteje pojavljajo inhalacijske alergije (na pršico, pelode, živalski epitelij). Možno pa je tudi, da imajo tudi že otroci težave z dihali. Pri otrocih je najpogostejša alergija na hrano, kot so kravje mleko, kokošja jajca, pšenična moka, oreščki, arašidi … razlaga naša sogovornica.
Atopijski dermatitis je v veliki meri genetsko pogojen, če so ga imeli starši, je večja verjetnost, da se bo pojavil tudi pri otrocih. Drugi dejavniki so še okoljski in pa sistemske pridružene bolezni.
Kateri so simptomi atopijskega dermatitisa? »Pomembna je že omenjena kožna simptomatika, torej srbeča, pordela in vneta žarišča, ki jih vidimo na koži. Najpomembnejši simptom, s katerim se soočajo bolniki, je srbež, ki je lahko nenehno prisoten: ves dan in vse dni v tednu. To je za bolnika seveda nadvse obremenjujoče in pušča tudi duševne posledice.« Po besedah naše sogovornice so te velikokrat podcenjene. »Zaradi te bolezni lahko trpi celotna družina in velikokrat se lahko bolniki soočajo z duševnimi težavami, kot so depresija, anksioznost, občutek manjvrednosti. Bolniki težko zaspijo in se pogosteje zbujajo, kar je povezano tudi s slabšim počutjem in funkcioniranjem čez dan: bolniki se težje zberejo, težje sodelujejo, na primer v šoli, v službi …,« opisuje simptomatiko atopijskega dermatitisa dr. Jugovar ter poudarja, da je kakovost življenja bolnikov zaradi vseh teh simptomov nedvomno slabša.
»Pomembno je, da ozaveščamo javnost, da bolezen ni nalezljiva, in s tem preprečujemo stigmo. Stigmatiziranje teh bolnikov povzroči nove duševne probleme, saj se počutijo izločeni iz družbe in prizadeti. V šoli lahko prihaja do psihičnega nadlegovanja oziroma vrstniškega nasilja, v poznejših letih pa si ti bolniki težje najdejo partnerja. Težave se lahko pojavljajo tudi pri izbiri poklica, saj zaradi pridruženih alergij in pogostih poslabšanj kožne simptomatike ne morejo opravljati vsega,« še dodaja dr. Jugovar.
Kako poteka zdravljenje? »Pristop zdravljenja je individualen. Na to, za katero obliko zdravljenja se odločimo, vpliva več dejavnikov. Po navadi zdravljenje poteka stopenjsko. Topikalna terapija je še vedno terapija prvega izbora, potem fototerapija, sistemsko zdravljenje, kjer so na voljo sistemski imunosupresivi, v zadnjih letih pa tudi tarčna zdravila. Izbor zdravljenja je odvisen tudi od starosti bolnika ter trajanja in resnosti bolezni. Pri otrocih se je treba zavedati, da kožna simptomatika lahko tudi izzveni in se bolezen lahko dobro odziva na zdravljenje le z lokalno terapijo. Če ta ne zadostuje, se seveda uporabijo tudi druge oblike zdravljenja.«
Kaj pa odrasli bolniki? »Pri odraslih bolnikih običajno gre za težavo, ki se pojavlja vrsto let brez pomembnejših izboljšanj. Če gre za zmerno obliko do hude oblike bolezni, ki zelo obremenjuje človeka in se na lokalno zdravljenje ne odziva, se seveda izbere sistemsko zdravljenje. V zadnjih letih so to predvsem tarčna zdravila, našteva naša sogovornica in poudarja, da je danes na voljo več učinkovitih zdravil kot nekoč. »Določeni ljudje so v preteklosti, ko še ni bilo dovolj učinkovitih zdravil, nad zdravljenjem obupali. Dobro bi bilo, da bi te bolnike seznanili z novimi, učinkovitejšimi možnostmi zdravljenja. Pri seznanjanju bolnikov s temi novimi možnostmi so veliko naredila tudi društva bolnikov z atopijskim dermatitisom, ta dejansko pomagajo pri širjenju informacij. Zdravljenje je pot k boljšemu življenju za več bolnikov,« še dodaja.
»Pri lokalnem zdravljenju, ki je terapija prvega izbora, gre za zdravljenje s kortikosteroidi v obliki mazil in krem. Učinkovine imajo protivnetne lastnosti in umirijo akutna vnetja. Prekomerna in nekontrolirana oziroma nepravilna uporaba kortikosteroidov lahko povzroči težave in zelo pomembno je, da se bolniki držijo navodil dermatologa. Ob akutnem poslabšanju zdravnik svetuje nanos teh pripravkov na prizadeta žarišča po navodilih, ki so prilagojena vsakemu posamezniku.« Dr. Jugovar izpostavi pomen nege kože, ki je pravzaprav zdravljenje suhe kože.
»Suha koža je pri bolnikih z atopijskim dermatitisom zelo pogosta, gre za eno poglavitnih težav, s katero se soočajo. Bolniki z atopijskim dermatitisom imajo namreč okrnjeno pregradno delovanje kože, ker v vrhnjih plasteh kože nimajo zadostne količine nekaterih maščob in določenih proteinov, ki celice vrhnje plasti kože držijo tesno skupaj. Zato so bolj dovzetni tako za škodljive vplive dražečih snovi iz zunanjega okolja kot tudi za bakterijske, glivične in virusne okužbe kože ter povečano transepidermalno izgubo vode. Redno dnevno izvajanje nege kože takega bolnika je osnovna nujna oblika vzdrževalnega zdravljenja. Takšna koža torej potrebuje vsakodnevno nego s pripravki, ki pomagajo pri krepitvi barierne funkcije in zadrževanju vlage v koži. To je pomemben del zdravljenja, saj lahko na ta način delno preprečimo pogostost poslabšanj kožne simptomatike,« opozarja zdravnica.
Pri topikalni oziroma lokalni terapiji se uporabljajo lokalni imunomodulatorji, ki se zato, ker ne povzročajo atrofije (zmanjšanje obsega organa ali tkiva), lahko uporabljajo daljši čas. Ob pojavu sekundarnih vnetij, bakterijskih, glivičnih ali virusnih okužb je pomembno, da se zdravljenje prilagodi. Če se stanje kože kljub predpisani terapiji ne izboljšuje, je treba pogledati, ali ni morda pridružena še kakšna druga težava, ki potrebuje drugačno zdravljenje.
Fototerapija je uspešna pri bolnikih, ki opažajo, da se jim simptomatika izboljša v poletnem času. Fototerapija torej ni primerna za vse bolnike in se ne more izvajati daljši čas, saj ima določene stranske učinke in zaradi povečanega ultravijoličnega sevanja lahko povzroči povečano tveganje za kožnega raka.
Kot je povedala dr. Jugovar, se od imunosupresivov najpogosteje uporablja ciklosporin, ki je zelo uspešen pri zdravljenju otrok in zelo ublaži srbež ter na splošno izboljša kožno simptomatiko. V določenih primerih se uporablja tudi pri odraslih. Seveda pa ima tudi ta terapija svoje omejitve zaradi stranskih učinkov, ki jih povzroča.
Zdravljenje z biološkimi zdravili se lahko uporablja tako pri odraslih kot tudi pri otrocih. Zdravilo se aplicira s podkožno injekcijsko brizgo, bolniki ga aplicirajo sami, in nekaterim ta način povzroča težave.
JAK-inhibitorji se uporabljajo za zdravljenje odraslih in mladostnikov. Ta zdravila se sicer že nekaj časa uporabljajo v revmatologiji. Izkazala so se kot dobro učinkovita tudi pri atopijskem dermatitisu, srbež se, na primer, zmanjša že po nekaj dneh uporabe. Prednost teh zdravil je tudi ta, da so v obliki tablet.
Naša sogovornica je za konec še povedala, da glede zdravljenja s tarčnimi zdravili vsakega posameznega bolnika odloča konzilij. Zdravljenje lahko predlaga lečeči dermatolog, bolnika napoti na konzilij in ta potem dokončno predpiše pravo terapijo.
Še nekaj nasvetov za bolnike s suho in občutljivo kožo
A Atopijski dermatitis je v veliki meri genetsko pogojen.
B Bolniki se velikokrat soočajo z duševnimi težavami.
C Glede zdravljenja s tarčnimi zdravili odloča konzilij.