Morda vas bo presenetilo dejstvo, da vsi ljudje v telesu gostimo glivice. Najpogosteje na koži rok in nog, a tudi v sluznici ust, nosu in črevesja. Poznamo več vrst patogenih glivic, ki lahko povzročijo lokalne glivične okužbe kože, lasišča, nohtov, nožnice ali ustne votline.

Avtorica: Adrijana Gaber

Glivice na nogah in rokah je kdaj v življenju imelo več kot 35 % ljudi. Pogosteje se sicer naselijo na stopalih, navadno na palčnem nohtu, niso pa redke tudi na rokah. Za glivice pa nismo vsi ljudje enako dovzetni. Ko se enkrat okužimo, se jih ne znebimo zlahka. Še slabše je, če jih ne začnemo uničevati takoj, ko zaznamo težave z njimi.

Glivice so nalezljive, trdovratne in zahrbtne – če pozabite razkužiti ene same copate, pilico, čevlje za posebne priložnosti, zimsko obutev, poletno obutev … se vrnejo.

Kdaj smo na udaru?

Običajno mislimo, da glivice dobimo na bazenu, v fitnesu, vodnih parkih in savni, a vendar marsikdo ne gre nikoli na omenjena mesta, pa jih vseeno dobi. Glivice na rokah in nogah se tako pojavijo tudi zaradi ponavljajočih se majhnih poškodb na prstih, dolgotrajnih športnih dejavnosti, jemanja določenih zdravil, ki zmanjšujejo imunski odziv, pa tudi zaradi težkih poškodb in bolezni.

Na pojav glivic vplivajo tako tesna in nekakovostna obutev, še posebno takšna, kjer koža ne diha, kot tudi zanemarjeni ali narobe striženi nohti. Še posebej lahko težave povzročajo starejšim. Z leti zaradi uporabe različnih zdravil namreč upada odpornost, koža pa se tudi počasneje obnavlja in celi, rane in bolečine so pogostejše.

Večina starejših ima težave z glivičnimi in bakterijskimi obolenji tako na nogah, rokah in koži kot tudi na lasišču in sluznici, nekatere pa pestijo tudi težave zaradi sladkorne bolezni in posledično diabetičnih nog, kroničnih razjed, ekcemov ter drugih nepravilnosti na koži.

Težave z glivicami imajo pogosto tudi športniki in vsi, ki večino časa preživijo v nepredušni obutvi. Zgodi se, da zaradi glivic na stopalu nekdo celo spremeni način hoje ali drugače obremenjuje stopalo. Zaradi tega so lahko prizadeta kolena, kolki in celo hrbtenica.

Glivične okužbe nohtov

Onihomikoze lahko prizadenejo tako nohte na rokah ali nogah. Tovrstne glivične okužbe so zelo razširjene, razvijajo se več let, so trdovratne in se rade ponavljajo. Okužbe nohtov na nogah največkrat povzročijo tako imenovani dermatofiti, na nohtih rok pa so to običajno kvasovke.

Na nogah se glivične okužbe najprej pokažejo na prostem delu nohta. Ta postane motno obarvan, odstopa od podnohtja, lahko je tudi zadebeljen, krhek in lomljiv. Če okužba ni zdravljena, napreduje po nohtu navzgor, vse do obnohtja. Kadar je okužen tudi ta del nohta, so glivice posledično navzoče v vsej nohtni plošči. Noht je v celoti zadebeljen in motne barve, pridruži se lahko tudi vnetje kože obnohtja.

Okužba na nohtih rok se praviloma začne na obnohtju in se od tam širi navzdol proti prostemu delu nohta. Za tovrstno okužbo so dovzetnejše ženske, predvsem tiste, ki pogosto močijo roke.

Kadar se kandida razraste na obnohtju, gre za kandidiazno paronihijo, ki povzroči bolečo oteklino in gnojenje. Okuženi nohti se lahko belo ali rumeno obarvajo in odstopijo od nohtne posteljice. Če je povzročitelj okužbe glivica Trichtophyton, ki običajno povzroči okužbo na nogah, napade nastajajoči del nohta, ki se zadebeli, izgubi lesk in je izmaličen. Okuženi noht lahko odstopi, se kruši ali lušči.

Najpogosteje nožni palec

Glivična okužba lahko prizadene vse nohte na rokah in na nogah, vendar klinične izkušnje kažejo, da je najpogosteje prizadet nožni palec, eden ali oba. Okužba pogosto več let ostane le na nohtih palcev nog. Če je ne zdravimo, se sčasoma razširi na druge nohte.

Na nohtih rok se okužbe širijo hitreje, običajno že po nekaj mesecih, medtem ko se okužbe z nožnega palca lahko začnejo širiti šele po več letih. Okužba z glivicami večinoma ostane na koži, lahko pa se prenese tudi na druge dele telesa, najpogosteje na kožo dimelj, trupa, dlani in nohtov rok, lahko tudi na druge predele kože, včasih celo v lasišče.

Atletsko stopalo

Atletsko stopalo se imenuje glivična okužba, ki se razvije predvsem zaradi dolgotrajnega nošenja nezračne in tesne športne obutve, z njo se srečujejo zlasti športniki, največkrat atleti in nogometaši. Seveda to ni pravilo, saj prizadene tudi nedejavne posameznike. Potne noge, tesna obuvala, večinoma športni copati, sintetične nogavice, nezadovoljivo brisanje nog po kopanju ali prhanju, plavanju ali rekreaciji lahko vodijo v atletsko stopalo. Okužba je še verjetnejša, če hodimo z golimi nogami v garderobah, telovadnicah ali ob bazenih.

Pri atletskem stopalu gre za glivično vnetje kože stopal, najpogosteje predelov med prsti. Večinoma se v začetku začne koža med prsti, zlasti med četrtim in petim, luščiti in pokati, čemur se običajno pridruži rdečina. Žarišča srbijo in skelijo.

Zdravljenje po diagnozi

Pred pričetkom zdravljenja obiščite specialista dermatologa, ki bo potrdil diagnozo in izključil druge bolezni, pri katerih so lahko nohti podobno spremenjeni, na primer luskavico. Dermatolog bo najprej ugotovil povzročitelja. Zdravnik mora najprej vedeti, za katere glivice gre, šele nato lahko izbere najustreznejšo obliko zdravljenja. Zdravnik lahko dokaže navzočnost glivic le ob pomoči laboratorijske preiskave: s topim instrumentom popraska ali odlušči nekaj celic s površine prizadetega nohta ali kože, v laboratoriju pa ugotovijo navzočnost glivic.

Glivične okužbe nohtov se zdravijo sistemsko, lokalno ali kombinirano. Zdravnik najprej začne s sistemskim zdravilom, razen če pri bolniku obstajajo kontraindikacije. Lokalni antimikotiki sami po sebi pogosto niso dovolj učinkoviti, tudi če so izbrani pravi. Uspeh zdravljenja je najboljši, če se zdravljenje začne v zgodnji fazi razvoja okužbe in če je človek sicer zdrav, brez drugih kroničnih bolezni, zlasti sladkorne bolezni. Četudi okužbo zdravijo, obstaja možnost, da se bo ponovila.

Okužba se lahko ponovi, če glivice niso bile povsem odstranjene oziroma uničene, lahko pa se pojavi vnovična okužba že pozdravljenega nohta. Če terapijo izpeljemo do konca v skladu z zdravnikovimi navodili in okužbo v celoti pozdravimo, smo zelo omejili možnost ponovitve. Če okužba traja več let, se uspešnost zdravljenja zmanjša. Za zdravljenje okužbe nohtov v posameznih primerih uporabljamo tudi laser, izjemoma je potrebna kirurška odstranitev.

Če so okuženi neporaščeni deli kože (stopala, dimlje, udi), lahko uporabimo kreme, losjone ali pršila, ki vsebujejo protiglivične učinkovine, t. i. lokalne antimikotike, in se jih lahko dobi v lekarni tudi recepta.

Kako preprečiti okužbe?

Glivice imajo rade višje temperature in vlago, zato se temu izogibamo. Za okužbe nohtov in stopal je priporočljiva raba antimikotikov v obliki pršila ali posipa za notranjost obutve. V javnih kopališčih, savnah, hotelskih sobah, ob plavalnih površinah in po telovadnicah ni priporočljivo hoditi brez primerne zaščitne obutve. Nohtov ne smemo prirezati prekratko. Na nogah naj bodo nohti oblikovani ravno, kožice ne prirezujemo.

Glivice se pogosto naselijo tudi, če imamo poškodovane nohte in obnohtno tkivo, na razmočene in zmehčane predele med prsti in v kožnih gubah, kjer se koža že sicer drgne, zato naj bodo na to pozorni tudi športniki, med njimi so tovrstne poškodbe pogoste. Glivična okužba pogosto nastane med nožnimi prsti, pri športnikih zaradi dolgotrajne nošnje športne obutve, podobno se lahko zgodi tudi zaradi tesnih obuval. Tako imenovano atletsko stopalo se kaže z rdečico, luščenjem kože in mehurčki, ki skelijo in srbijo.

Če pri delu roke veliko namakamo v vodi, je dobro, da uporabljamo kakovostne zaščitne rokavice, po delu pa si roke umijemo in temeljito osušimo. Previdni naj bodo tudi tisti, ki imajo veliko opraviti s slaščicami, saj sladkor pospešuje razmnoževanje glivic na koži in nohtih. Nohte strižemo na kratko in pazimo, da ne poškodujemo kožice.

Dejavniki, ki vplivajo na pogostejše pojavljanje glivic: bolezni perifernega ožilja, periferna nevropatija, ponavljajoče se poškodbe nohta, ortopedske nepravilnosti stopala, sladkorna bolezen, okužba s HIV, imunska oslabelost organizma, pri onihomikozi nohtov rok redni stiki z vodo, čistili in živili z visoko vsebnostjo sladkorja, hiperhidroza, akroasfiksija, bolezni ščitnice, Raynaudov sindrom, Cushingov sindrom.

ABC

A Glivice so nalezljive, trdovratne in zahrbtne.

B Pogosto jih dobijo športniki in starejši ljudje.

C Zdravljenje se običajno začne s sistemskim zdravilom.