Poletja se veselimo zaradi toplejših temperatur, morja in aktivnih dejavnosti, ki jih preživljamo v naravi. Poskrbimo, da brezskrbno poletje res ostane brezskrbno. V naslednjem prispevku predstavljamo nekaj bolezenskih stanj in težav, ki nas lahko prizadenejo zaradi nepazljivosti v poletnih dneh, ter ukrepe za njihovo preprečevanje in zdravljenje.

Avtorica: Maša Robič

Dehidracija

Predstavljajte si scenarij poletnega dne, ko se zunanje temperature povzpnejo visoko nad 30 °C, ko se težko skrijemo pred sončnimi žarki in ko se niti v senci ne moremo ohladiti, vaša steklenica z vodo pa je že nekaj časa prazna. Nenadoma začutite vrtoglavico, slabost in nemoč v mišicah nog. Govorimo o stanju dehidracije, ki je pogosta nadloga poletnih dni. Pomeni, da nismo zaužili dovolj tekočine, da bi nadomestili izgubljene zaloge, ki so se izločile s potenjem. Do dehidracije pogosteje pride poleti, ko smo aktivni na prostem in izpostavljeni visokim temperaturam. Posebej ogrožene skupine so otroci in starejši. Dehidracija je lahko kratkotrajna in razen zgoraj omenjenih simptomov ne povzroča hujših posledic. Lahko pa vodi v sinkopo, druge vrste motenj zavesti ali celo smrt.

Preventiva in prva pomoč pri dehidraciji

Če želimo preprečiti nastanek dehidracije, moramo poskrbeti za primeren vnos vode. Količino prilagodimo izgubam. Priporočljiv vnos je vsaj 2,5 litra na dan, ob visokih temperaturah oziroma telesni aktivnosti tudi več kot 3 litre na dan. Izogibamo se sladkanim pijačam, alkoholu in kavi, saj imata slednja dva diuretični učinek in še povečata odvajanje vode. Izogibamo se najhujši vročini in se takrat zadržujmo v senci ali zaprtih prostorih, telesno aktivnost pa izvajamo v jutranjih ali večernih urah. Nosimo lahka in ohlapna oblačila ter glavo zaščitimo s pokrivalom.

V primeru dehidracije osebo umaknemo v senco, glede na stanje zavesti jo postavimo v pravilen položaj (bočni pri nezavesti), odstranimo oblačila, osebi damo piti tekočine in jo hladimo z mrzlimi obkladki.

Vročinska stanja: vročinska izčrpanost, vročinska sinkopa in kap

Poletna vročina in izpostavljenost visokim temperaturam lahko pustita pečat na našem zdravju in povzročata vročinsko izčrpanost (telesna temperatura ne presega 40 °C) , kratkotrajno izgubo zavesti (sinkopa) ali v najhujšem primeru vročinsko kap (telesna temperatura presega 40 °C). Vročinska kap je nujno stanje, ki zahteva hitro prepoznavo in nujno medicinsko obravnavo. Nastane zaradi pregretja telesa zaradi visoke temperature okolja ob pridruženi dehidraciji. Neprepoznana in nezdravljena lahko vodi v odpoved številnih organov in smrt. Pogosteje se pojavi pri mlajših otrocih, starejših osebah in športnikih. Oseba z vročinsko kapjo izgubi zavest, koža je hladna in potna, pojavijo se vročinski krči in prisotni so znaki izsušenosti, kot so suha ustna sluznica, nizek krvni tlak in povišan srčni utrip.

Prva pomoč pri vročinski kapi

Pomagamo na enak način kot pri dehidraciji. Osebo umaknemo v senco ali hladen prostor, namestimo jo v primeren položaj, odstranimo obleko ter hladimo z mrzlimi obkladki v predelu pazduh in dimelj, če je pri zavesti, osebi damo piti vodo ali izotonični napitek ter pokličemo nujno medicinsko pomoč.

Opekline

Sončne opekline so nadloga, s katero se srečamo skoraj vsako poletje. Akutno povzročajo bolečine in rdečico kože, tudi mehurje, dolgoročno pa pospešujejo staranje kože ter povečajo verjetnost za resnejša obolenja, kot so rakave bolezni kože (bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in maligni melanom).

Preventiva in prva pomoč

Soncu se izogibajmo med 10. in 16. uro in se takrat raje zadržujmo v senci. Nosimo lahka ter ohlapna dolga oblačila, zaščitno pokrivalo in sončna očala. Uporabljajmo kreme z ustrezno visokimi zaščitnimi faktorji.

V primeru sončnih opeklin kožo hladimo s hladnimi obkladki, ki jih pripravimo tako, da brisačo namočimo v mrzlo vodo ali kocke ledu oz. zmrznjen kos mesa damo v vrečko in zavijemo v krpo. Mesta opeklin oprhamo s hladno vodo. Če imamo v hladilniku naravni jogurt, ga nanesemo neposredno na poškodovano kožo. Pomagamo si lahko s hladilnimi in negovalnimi kremami. Opekline pogosto spremljata glavobol in dehidracija, zato je pomembno, da poskrbimo za hidracijo in v telo vnesemo zadostno količino tekočine. Opekline hude stopnje lahko vodijo v pojav mehurjev. Pomembno je, da mehurjev ne prediramo, saj povrhnjica mehurja ščiti spodaj poškodovano kožo pred nastankom infekcij. Pozorni smo, če se pod mehurjem začne nabirati gnoj, če pride do nastanka rdečine, bolečine in otekline ter povišane telesne temperature, kar so znaki okužbe. Takrat obiščemo zdravnika, saj bo potrebna antibiotična terapija.

Rane

Rana je nasilna prekinitev tkiva kože, ki lahko zajema povrhnja in globoka tkiva. Glede na način nastanka poznamo ureznine, vsekanine, udarnine, zmečkanine, raztrganine, vbodline in strelne rane. Najpogostejša oblika poškodbe kože, s katero se srečamo v svojem vsakdanjiku, so praske in odrgnine. Te same po sebi niso nevarne, posebej če je prekinitev kožnega tkiva le povrhnja in ne sega globoko v nižje plasti kože. Vendar pa je primerna oskrba ključna, da preprečimo zaplete, kot sta krvavitev in okužba.

Prva pomoč in oskrba površinske rane

Rano najprej speremo s čisto vodo. Če imamo možnost, naj bo prekuhana. Lahko jo očistimo tudi z milom. Sledi zaščita z obližem ali gazo. Vendar pa moramo biti pri gazi previdni, saj se lahko sprime s poškodovano kožo, zato jo prej namočimo v fiziološko raztopino ali kamilični čaj. Še primernejši so obliži s hidrokoloidnim gelom ali sodobne obloge, ki pospešujejo celjenje rane.

Prva pomoč pri globoki rani

Pri globoki rani moramo najprej zaustaviti krvavitev. Pritisnemo področno arterijo, iz katere krvavimo, ob kost in napravimo kompresijsko obvezo s sterilnim povojem. Sledi zaščita rane s sterilno gazo. Ranjeni ud oz. del telesa mora mirovati, saj s tem blažimo bolečine in preprečujemo krvavitev in širjenje morebitne okužbe. Pri hudih poškodbah je potrebna kirurška oskrba, zato poskrbimo za prevoz ranjenca v bolnišnico.

Oskrba ugrizne rane

Z ugrizno rano ravnamo enako kot s površinsko: speremo z milom in vodo ter ustrezno sterilno zaščitimo. Zaradi nevarnosti okužbe je nujno, da poškodovanca pregledata zdravnik v urgentni ambulanti za poškodbe in v antirabični ambulanti.

Oskrba rane, v kateri je tujek

Tujkov iz ran ne odstranjujemo. Izjema so površinsko ležeči manjši tujki. Pazimo, da imamo pri odstranjevanju tujkov ustrezno umite in razkužene roke.

Glivice

Vroče poletno vreme je idealno za ustvarjanje toplih in vlažnih razmer predvsem v predelu stopal med prsti, v dimljah in pod dojkami. Tako okolje je primerno za naselitev kože z glivicami, kot sta Trichophyton in Epidermophyton. Glivična obolenja so nadležna zaradi srbečice in luščenja ter rdečega izpuščaja kože. Lahko prizadenejo tudi noht in obnohtno tkivo. Noht postane rumen in zadebeljen, bolj lomljiv in spremenjene oblike, lahko tudi odstopi, nezdravljena okužba pa se hitro širi na druge nohte.

Preventiva in zdravljenje glivic na nogah

Glivice uspevajo v toplem in vlažnem okolju, kot so bazeni, tuš kabine, savne. Prenos okužbe preprečimo tako, da ob obisku uporabljamo natikače in nikoli ne hodimo bosi, uporabljamo svojo brisačo. Poleti nosimo bombažna oblačila, spodnje perilo in nogavice ter se izogibajmo sintetičnim materialom. Nosimo zračno obutev. Nogavice in brisače prekuhavamo. Poškodovani nohti in obnohtni predeli so bolj dovzetni za okužbo z glivicami, zato skrbimo za primerno pedikuro in pazimo, da si nohtov ne pristrižemo preveč.

V primeru prisotnosti okužbe potrebujete zdravila-antimikotike. Blažje oblike zdravimo z mazili, kremami, laki in posipi za zunanjo uporabo. V primeru hujših okužb je potrebna sistemska terapija s tabletami.

Preventiva in zdravljenje glivic genitalnega predela

Vaginalne mikoze ali glivična obolenja intimnega predela so pogosta nadloga, s katero se vsaka ženska sreča vsaj enkrat v svojem življenju. Krivec za okužbo so glivice rodu Candida, ki so normalen del vaginalne sluznice in kože zdravih žensk. Če je pH nožnice normalen (med 3,8 in 4,0), glivice ne povzročajo težav. Pri spremembi pH pa lahko pride do glivičnega vnetja, ki ga ženske občutijo kot srbečico vaginalnega predela, lahko se pojavi rdečina in oteklina ter belkast izcedek brez vonja. Uriniranje in spolni odnos sta lahko boleča. Zdravljenje poteka s kremo ali vaginaletami z antimikotikom. Poleti so zaradi vročega vremena in pospešenega potenja  glivične okužbe še pogostejše, zato je toliko pomembnejše preprečevanje. Za intimno nego je priporočljiva uporaba mil s pH med 3,5 in 4,8, s tem ohranjujemo naravno kislo okolje vaginalne sluznice, ki preprečuje razrast glivic. Uporabljajmo bombažno spodnje perilo in obleko. V sintetičnih materialih je potenje izrazitejše, vlažno okolje pa je, kot že rečeno, idealno za razrast glivic. Namesto tamponov raje uporabljajmo ščitnike, ki naj bodo čim bolj naravni, brez dodatkov dišav, menjavajmo jih dovolj pogosto.

Okužbe sečil

Pogosto siljenje na vodo, pekoče uriniranje, odvajanje majhnih količin urina, občutek neizpraznjenega mehurja po mikciji, bolečina nad sramno kostjo. So vam te težave kaj znane? To so značilni simptomi akutnega vnetja sečnega mehurja ali cistitisa, ki je ena najpogostejših okužb spodnjih sečil. Značilna je za mlade ženske v rodni dobi, zelo redko pa se pojavlja pri moških. Ženska sečnica je namreč krajša od moške, to pa predstavlja lažjo pot bakterijam iz vaginalne sluznice v sečni mehur. Gre za bakterijsko vnetje, najpogosteje povzročeno z bakterijo Escherichia Coli, ki je naraven del vaginalne sluznice, ob vdoru v mehur pa lahko povzroči vnetje.

Zdravljenje in preprečevanje

Okužbo nujno zdravimo z antibiotično terapijo, saj nezdravljena okužba lahko vodi do širjenja okužbe v medenico in resne zaplete. Nekatere ženske imajo vnetje mehurja večkrat letno. Zato je ključna preventiva. Svetujejo uživanje zadostnih količin vode (več kot 2 litra dnevno), uživanje ameriške brusnice ali čaja iz ameriških brusnic, uriniranje po vsakem spolnem odnosu in kopanju. Zdravilne učinke imajo tudi luštrek, rožmarin in tavžentroža.  Pomembna je ustrezna higiena intimnega predela z mili kislega pH ali vodo ter brisanje od nožnice proti zadnjiku po opravljeni veliki potrebi.

Zastrupitev s hrano

Zastrupitev s hrano je v primerjavi z drugimi letnimi časi več v poletnih mesecih. K temu prispevajo visoke temperature, ki ob nepravilni pripravi in shranjevanju omogočajo razrast bakterijam, ki povzročajo simptome zastrupitve. Najbolj občutljivi so meso, ribe in morski sadeži, mleko in mlečni izdelki, jajca in jajčne jedi ter sladice iz surovih jajc. Običajno pri zastrupitvi zboli več ljudi hkrati. Zastrupitev s hrano se kaže s slabostjo, bruhanjem, drisko, trebušnimi krči, pridruženi so lahko dehidracija, glavobol in povišana telesna temperatura.

Zdravljenje in preventiva

Pri zastrupljenem je pomembna hidratacija, saj zaradi driske in bruhanja izgubi veliko tekočine. Svetujejo nesladkan čaj. Proti driski pomaga medicinsko oglje. Ko se zastrupljenec izbruha, naj popije odvajalni čaj, kljub prisotni driski. Pri tistih, ki bruhajo par ur in pride do hude oslabelosti, je potrebna zdravniška pomoč.

Za preprečevanje zastrupitev je potrebno ustrezno ravnanje z živili. Shranjujte jih v hladnih, temnih prostorih. Hrano pravilno toplotno obdelajte, postreženo na mizi pa zavarujte pred muhami in drugimi žuželkami.

Žulji, otiščanci in kurja očesa

Žulji, otiščanci in kurja očesa nastanejo na predelih, kjer je stopalo utesnjeno v pretesno obutev, kot so konice prstov, predeli med prsti ali zunanji del mezinca oz. palca in pet. Žulj je sinonim za ranjeno kožo v predelu pritiska, ki se kaže z bolečim mehurjem. V primeru kurjega očesa pa na mestu pritiska pride do razširitve znojnic in lojnic, v njihovih izvodilih pa se kopičijo poroženele celice vrhnje plasti kože. Koža se zadebeli, v sredini pa se nahaja stržen. Otiščanec nima stržena, nahaja se predvsem na blazinicah prstov in ni ostro omejen. Obe nadlogi povzročata bolečine in sta lahko izjemno trdovratni ter se lahko ponavljata.

Preventiva in zdravljenje

Nastanek preprečimo z nošenjem primerne in ne pretesne obutve. Žulj oskrbimo tako, da kožo nad njim zaščitimo z obližem in mehurja ne prediramo, saj bi s tem povečali verjetnost za nastanek okužbe. V primeru nastanka kurjega očesa si lahko pomagamo z uporabo keratolitičnih sredstev, kot sta salicilna in mlečna kislina, ki razgradijo poroženelo plast. Na voljo so v obliki tekočine, obližev ali palčk. Vendar pa moramo biti pri njihovi uporabi previdni, saj lahko poškodujejo zdravo kožo okrog kurjega očesa. Samostojno odstranjevanje kurjih očes ni priporočljivo, saj poškodovana koža v predelu odstranjenega kurjega očesa povzroči proces obnove in še večjega poroženevanja.

Trda koža

Suha, groba in trda koža na podplatih in petah je zelo pogost pojav, ki nastane, če koži stopal ne posvečamo dovolj pozornosti in nege. Včasih so ji pridružene tudi razpoke, poškodovana koža pa je dovzetnejša za pojav glivičnih in drugih okužb. Nastanek trde kože preprečimo tako, da redno izvajamo piling in trdo kožo odstranjujemo mehansko z uporabo pil ali krem za piling. Po tuširanju uporabimo negovalne in vlažilne kreme, ki kožo mehčajo in jo zaščitijo.

Pekoče noge

Pekoče bolečine v nogah imajo več vzrokov. Nastanejo ob venskem popuščanju (varikozni sindrom), pri katerem pride do popuščanja venskih zaklopk in posledično bolečin, pridruženo je tudi otekanje, na koži nog pa so vidne poudarjene vene, ki so lahko zvijugane, koža nad njimi je lahko pordela. Varikozni sindrom je najpogostejši vzrok za enostransko otekanje nog, če pa pride do obojestranskega otekanja, so razlog lahko tudi bolezni srca, ledvic ali jeter.

Pekoče bolečine v nogah so lahko tudi živčnega izvora, npr. polinevropatija pri sladkorni bolezni ali drugih boleznih presnove. Te bolezni okvarjajo periferno živčevje, poleg bolečine so lahko pridružene tudi motnje zaznavanja dotika ali mravljinčenje. Enaki simptomi so prisotni tudi pri utesnitvi perifernih živcev.

Preventiva in zdravljenje

Pomembno je, da ugotovite vzrok vaših težav pri specialistih ustrezne stroke, saj se zgoraj naštete bolezni različno zdravijo. Pri varikoznem sindromu je potrebno nositi kompresijske nogavice. Otekanje prečimo s primerno telesno aktivnostjo, ob sedečem delu noge večkrat razgibamo. Izogibamo se topli vodi ter soncu, saj se v tem primeru otekanje nog in bolečine poslabšajo. Pri hujših oblikah uporabljamo zdravila, ki jih predpiše zdravnik flebolog, v najtežjih primerih pa je potrebna (kirurška ali laserska) operacija.

Periferna nevropatija pri sladkorni bolezni se prepreči z ustreznim uravnavanjem krvnega sladkorja po navodilih specialista diabetologa. Utesnitvene nevropatije so področje ortopeda ali nevrologa.

Vraščeni nohti

Zdaj ko prihaja poletje, postaja videz naših stopal še bolj očiten. Ste se kdaj srečali z bolečinami v stranskem predelu konice palca? Po možnosti pa se vam je ta del stopala tudi zagnojil. Vzrok za bolečine je vraščanje nohta. Vraščanje se sicer pojavi na katerem koli prstu nog ali rok, najpogosteje pa na palcu na nogi. Zasnova rasti nohta je dedno pogojena, zato imajo nekateri ljudje pogosteje težave z vraščanjem nohtov. Vendar pa smo za težave lahko krivi tudi sami zaradi napačne obutve, ki ustvarja povečan pritisk na prste, ali neustrezne higiene nohtov.

Preventiva in zdravljenje

Nastanek vraščanja preprečimo z ustrezno obutvijo, ki ne utesnjuje prstov. Priporočljivo je ravno striženje na dolžino konice prsta. Krajša dolžina ali okroglo striženje nohtov lahko povzročajo vraščanje. V primeru okužbe in vnetja je potrebna antibiotična terapija. V hujših primerih pa operativna terapija.

Herpes

Herpes labialis ali med ljudmi bolj znan samo kot herpes je boleč, pekoč in srbeč mehurjast izpuščaj, iz katerega po razpoku mehurja nastane krasta. Herpes labialis povzroča virus Herpes simplex tipa 1. Virus se prenaša z neposrednim stikom in slino, zato moramo biti pazljivi in takrat prihranimo poljube, pazimo, da uporabljamo le svoj jedilni pribor in brisačo. Predvsem nevaren je prenos okužbe v oči, ki lahko vodi v slepoto, ter prenos na dojenčka. Gre za doživljenjsko okužbo. Virus domuje v živčnih celicah na mestu primarne okužbe in se klinično izrazi šele ob prisotnosti dodatnih dejavnikov, kot so padec imunske odpornosti, stres, menstruacija, operacije, prehlad, druge okužbe in ultravijolična svetloba. Ravno zaradi slednje je poleti potrebna zaščita ustnic s kremo z zaščitnim faktorjem, ko smo izpostavljeni soncu.

Preventiva in zdravljenje

Pomembno je izogibanje dejavnikom tveganja in ustrezna higiena pri izraženi bolezni. Protivirusna zdravila (aciklovir) v obliki krem ali tablet so učinkovita predvsem v zgodnji fazi, ko klinična slika še ni popolnoma izražena in jo lahko omilijo. Takrat lahko uporabimo tudi antiseptik, kot sta propolis, vodikov peroksid. Ob pojavu mehurčkov pa so učinkovita sredstva za odtegnitev vode, npr. cinkova pasta. Tudi domača lekarna je vir protivirusnih zdravil, zato česen, sladki koren, ameriški slamnik, ginseng lahko uporabite kot naravno zdravilo pri zdravljenju herpesa.