Akne običajno izzvenijo do petindvajsetega leta, če gre za naraven potek. Kadar vztrajajo po tem obdobju, govorimo o aknah pri odraslih. Podatki o številu teh pojavov se v strokovni literaturi objavljajo šele v zadnjih letih. Dermatologi ugotavljajo, da postaja problem vse bolj razširjen in da je delež teh ljudi višji, kot so pričakovali.
Kakor ugotavljajo raziskave, je razlogov za akne v odraslem obdobju več, meni dr. Mateja Dolenc – Voljč. »Običajno ljudje po petindvajsetem letu zaradi njih redkeje poiščejo zdravniško pomoč kot mladostniki. Zaradi premajhnega števila raziskav še nimamo pravega vpogleda v to, koliko so akne pri odraslih razširjenje.« Podatki, ki so na voljo, govorijo, da so prisotne predvsem pri ženskah. V Angliji in Franciji, kjer so opravili raziskave v zadnjih letih, so ugotovili, da ima akne med 25. in 50. letom starosti 12-17 % žensk in le 3-5 % moških.
Vzrok za nastanek aken v odraslem obdobju še ni natančno pojasnjen. Nagnjenje zanje je verjetno dedno pogojeno, saj gre pri približno 80 % ljudi, ki imajo akne v odraslem obdobju, za nadaljevanje mladostniških aken in ne za kakšno dodatno novo bolezen. Večina teh ljudi ima v družini ali med sorodniki tudi nekoga, ki se je soočal s podobnim problemom, pri približno petini ljudi pa akne (lahko) nastanejo na novo.
Kot možen vzrok med drugim omenjajo tudi kontracepcijske tablete, katerih uporaba je v zadnjih desetletjih naraščala, pravi dr. Dolenc – Voljčeva. »Če ima dekle na primer podedovano nagnjenost za akne in začne zgodaj uživati kontracepcijske tablete, te lahko zavirajo aktivnost lojnic. Akne se ne bodo pojavile v najstniškem obdobju, ampak kasneje, ko bo dekle iz različnih razlogov tablete opustilo. «Po drugi strani pa nekateri domnevajo, da določeni preparati kontracepcijskih tablet tudi sami spodbujajo delovanje lojnic in posledično pojav aken.
Predvsem so pomembni tisti kozmetični izdelki, ki imajo večjo vsebnost maščob. Lahko zaprejo izvodila žlez lojnic in preprečijo normalno izločanje na povrhnjico. Podobno lahko delujejo tudi pudri v različnih oblikah, vendar ni bilo dokazano, da je to res zelo pomembno za pojav aken pri odraslih, pojasnjuje dr. Dolenc – Voljčeva. »Vseeno pa priporočamo, da uporabljajo ženske kreme za mešano kožo, ki niso preveč mastne. Večina žensk, ki ima težave z aknami v odraslem obdobju, ima že v osnovi bolj mastno kožo.«
Pri manjšem deležu odraslih žensk z aknami so lahko v ozadju motnje v delovanju jajčnikov, na primer ciste na jajčniku. Možno je, da gre pri njih za večje izločanje androgenih hormonov, ki posledično lahko botrujejo pojavu aken, pojasnjuje dr. Dolenc – Voljčeva in dodaja, da so v ozadju lahko tudi funkcionalne ali organske motnje v delovanju nadledvične žleze. Tudi te izločajo androgene hormone, vendar se v tem primeru hkrati pojavijo še drugi znaki hormonskih motenj, npr. izpadanje las, povečanje dlakavosti.
Možno je, da se akne pojavijo kot posledica lokalnih motenj v delovanju lasnih mešičkov, če so receptorji preveč občutljivi za androgene hormone v sicer normalnih koncentracijah, kar se običajno podeduje. Tekom življenja se pojavijo določena nihanja v aktivnosti lojnic z občasnimi poslabšanji, sicer ti ljudje nimajo drugih težav, ki so značilne za hormonske ali kožne bolezni, pojasnjuje dr. Dolenc – Voljčeva.
Nekateri pacienti so opazili, da se jim akne poslabšajo ob psihičnih stresih. Prav tako pred menstruacijo, ko je koncentracija progesterona večja ali v času prehoda v meno, ko začne nivo estrogenih hormonov upadati. »Lahko bi rekli, da so hormonske spremembe pri ženskah lahko osnova za pojav aken v zrelem obdobju, vendar se te pojavijo le pri tistih, ki imajo zanje nagnjenje,« meni dr. Dolenc – Voljčeva.
V ozadju pojava aken pri odraslih so pri obeh spolih možni tudi hormonski vzroki, vendar niso natančno pojasnjeni, pravi dr. Dolenc – Voljčeva. »Je pa res, da so akne večinoma blage ali srednje hudo izražene. Hujše oblike so v tem obdobju zelo redke. Za razliko od tistih pri mladostnikih, se pri odraslih pogosteje pojavijo na spodnjem delu obraza – na bradi in spodnjih delih lic. Manj je ogrcev, prevladujejo pa bolj vnetne spremembe, ki jim rečemo papule in pustule. O papulah govorimo, ko so prisotne pordele vnete bunčice, o pustulah pa, ko je vsebina gnojna.« Značilno je, da jih tudi odrasli stiskajo in praskajo, kar lahko sčasoma povzroči okvaro kože. S stiskanjem se namreč lahko povzroči okvara lasnega mešička in širjenje vnetja v okolico. S tem se proces celjenja upočasni, pogosto nastanejo tudi brazgotine.
Akne pri odraslih se pojavljajo na različnih predelih, se selijo, običajno se ne zadržijo dlje časa na enem mestu. Prav tako praviloma ne zapuščajo otrdelih brazgotin. Globoke brazgotine, ki jih puščajo hude oblike mozoljev, so pogostejše pri mladostnikih. »V odraslem obdobju ni taka težava globina okužb, ampak stalna ter večletna ponavljanja,« pravi dr. Dolenc – Voljčeva. »Opazili smo, da se pojavljajo nekako do 45. leta, nato se pogostnost zmanjša. To velja za ženske in moške. Po 50. letu starosti se na obrazu pojavijo druge kožne bolezni, ki so aknam lahko podobne. Če se že pojavi mozoljavost, potem je v ozadju kakšna druga bolezen.«
Tipično za odrasle bolnike z aknami je, da ne iščejo pogosto zdravniške pomoči. »Najbrž zato, ker so akne blago izražene, ker jih ne motijo ali pa jih pripisujejo drugim vzrokom,« meni dr. Dolenc – Voljčeva in dodaja: »Tiste ki pridejo, zdravimo tako kot vse ostale. Zdravila izbiramo individualno. Predpišemo lokalne ali sistemske preparate ali kombinacijo obeh. Pomembno je, da ob tem ne prezremo bolezni, ki bi akne lahko sprožile, na primer hormonske bolezni, adrenogenitalni sindrom, motnje v delovanju nadledvične žleze, jajčnikov, … Večinoma imajo ljudje s tovrstnimi boleznimi hkrati tudi druge težave, ob katerih posumimo, da je v ozadju hormonska motnja – na primer nenormalno poraščenost, pretirano izpadanje las, motnje menstruacije pri ženskah.
Pod drobnogled lahko vzamemo tudi bolezni zmanjšane imunske odpornosti, ob katerih se lahko pojavijo aknam podobne spremembe. Tudi po transplantacijah se zaradi uživanja zdravil, ki znižujejo imunsko sposobnost organizma, lahko na obrazu pojavijo vnetja izvodil žlez lojnic. Za to je bolj dovzetna tudi skupina bolnikov s HIV okužbo. Pri tem ne gre za prave akne, ampak za spremenjeno kožno mikrofloro, pri kateri prihaja do vnetja v žlezah lojnicah, ki pa se lahko navzven kažejo kot akne.«
Za prehrano ni dokazano, da bi imela pomembno vlogo pri nastajanju aken. Nekateri ljudje sami opažajo, da se akne poslabšajo po uživanju čokolade, svinjskega mesa ali druge bolj mastne in visokokalorične hrane, na primer oreščkov, arašidov. V takem primeru dermatologi odsvetujejo uživanje takšne hrane. »Vendar za to ni nobenih znanstvenih dokazov,« poudarja dr. Dolenc – Voljčeva. »Prav tako jim odsvetujemo uživanje hrane z visokim glikemičnim indeksom. Prehrana naj bo uravnotežena in zdrava.«
S telesno aktivnostjo ne moremo vplivati na potek aken. Neugodno pa lahko vpliva prekomerna telesna teža in motena presnova z večjim izločanjem inzulina. Izkušnje kažejo, da na akne ugodno vplivajo sončni UV-žarki, saj se stanje poleti izboljša. Neugodno delujejo psihični stresi. Na posreden način morda deluje neugodno tudi kajenje.
Vsako pojavljanje mozoljev še ne pomeni bolezni. Občasne in posamezne vnetne spremembe žlez lojnic imamo skoraj vsi odrasli, pravi dr. Dolenc – Voljčeva. »Pojav je tako razširjen, da ne moremo natančno oceniti, pri kolikšnem številu oseb se pojavlja. Ena od raziskav ugotavlja, da se fiziološke akne, to so akne, ki nastanejo le občasno v manjšem številu, pojavljajo pri 54 % odraslih žensk in pri 40 % odraslih moških.«