Iščite po prispevkih
Avtorica: Vesna Vilčnik
Akne sodijo med najpogostejša dermatološka obolenja. Najpogosteje se pojavijo v najstniškem obdobju, neredko pa prizadenejo tudi odrasle osebe. Akne pogovorno imenujemo tudi mozolji oz. mozoljavost. V času pubertete se skoraj pri vsakem najstniku pojavi vsaj kakšna od značilnih sprememb, značilnih za akne. Akne navadno spontano izzvenijo do zgodnje odrasle dobe, neredko pa trajajo do 30. leta ali izjemoma vse življenje. Čeprav se pojavijo pri ženskah in moških, navadno hujši potek vidimo pri fantih, najverjetneje zaradi hormonskih dejavnikov. Pojavijo se na mestih, kjer je veliko lojnic, tj. seboroičnih predelih, kot so obraz, vrat, hrbet in prsni koš. Nastanejo zaradi več dejavnikov: prekomernega izločanje loja, androgenih hormonov, poroženevanja kože ter bakterije Propionibacterium acnes, ki povzročijo zamašitev izvodila dlačnega mešička ter značilno vnetje. Ločimo nevnetne akne, kot so komedoni (ogrci), ki so v bistvu z lojem in poroženelo kožo zamašeni dlačni folikli in se kažejo kot drobne bunčice kožne barve (zaprti komedon) ali kot bunčica s črno kapico na površini (odprti komedon). Ko pride do vnetja komedona, se pojavijo bunčice, gnojne bunčice ali večje vnetne spremembe, ki lahko kasneje brazgotinijo.
Nagnjenost k aknam je dedna, podeduje pa se tudi velikost in aktivnost lojnic. Do povečanega izločanja loja pride v puberteti ravno zaradi delovanja spolnih hormonov. Seveda se lahko pojavi tudi v sklopu določenih obolenj, kot so npr. policistični ovariji. Tudi določena hormonska zdravila lahko povzročijo nastanek aken v odrasli dobi. V odrasli dobi se akne lahko poslabšajo zaradi hormonskih sprememb, na primer med nosečnostjo, v menopavzi ali po prekinitvi jemanja kontraceptivov. Številne ženske imajo izbruh aken v času menstruacije, akne so razporejene predvsem na bradi in okoli ust. Podobne spremembe lahko vidimo pri prekinitvi hormonske kontraceptive.
V nosečnosti pride do hormonskih, presnovnih in imunoloških sprememb, ki vplivajo na celoten organizem ter na kožo. Pri večini žensk se med nosečnostjo akne navadno izboljšajo, neredko pa opazujemo poslabšanja. Če pride do poslabšanja, se to navadno zgodi v prvem tromesečju, kasneje pa se kožno stanje izboljša. Vzrok so predvsem hormonske spremembe v nosečnosti. Redko lahko pride do dramatičnega poslabšanja (nosečniške akne). Če ima nosečnica akne, svetujemo uporabo kozmetike za kožo, nagnjeno k aknam, pri zdravljenju pa lahko uporabljamo topikalna zdravila, in sicer azelaično kislino, benzoil peroksid ter antibiotike iz skupine makrolidov. Sistemska zdravila, kot so tetraciklini ter retinoidi, so v nosečnosti kontraindicirana.
Pri novorojenčkih se akne lahko pojavijo v prvih štirih tednih življenja zaradi materinih androgenih hormonov, ki se prenesejo na plod preko posteljice ter povzročijo večje izločanje loja ter nastanek aken. Imenujemo jih neonatalne akne. Vidimo jih kot komedone, rdeče ali gnojne bunčice na čelu, nosu in obrazu. Praviloma jih ni treba zdraviti, saj spontano izzvenijo v prvih treh mesecih, le redko potrebujejo dodatno zdravljenje s kremami, ki jih predpiše dermatolog. Infantilne akne se od neonatalnih aken razlikujejo po kasnejšem začetku, navadno se pojavijo med tretjim in šestim mesecem, vidimo jih pogosteje pri dečkih. Navadno imajo nekoliko hujši potek kot akne pri novorojenčkih ter jih težje zdravimo. Vzrok so otrokovi androgeni hormoni, akne vztrajajo do četrtega oz. petega leta, lahko pa do pubertete.
Izsledki številnih raziskav, v katerih so ugotavljali povezavo med prehrano in aknami, so si nasprotujoči. Kar nekaj raziskav je potrdilo povezavo med poslabšanjem aken ter uživanjem kravjega mleka, mlečnih izdelkov ter hrane z visokim glikemičnim indeksom. Ni neposrednih dokazov, da čokolada poslabša akne, načeloma pa odsvetujemo mastno hrano ter hrano z visokim glikemičnim indeksom. Zagotovo svetujemo pacientom, da uživajo čim manj navedenih izdelkov, če pa opazijo, da kakšna določena hrana poslabša kožno stanje, naj se tej hrani raje odpove.
Akne, ki nastanejo zaradi uživanja določenih zdravil, imenujemo tudi medikamentozne akne. Od »pravih« aken jih ločimo predvsem po tem, da se lahko pojavijo v kateri koli starosti, ne le v adolescenci. Pojavijo se lahko kjer koli na koži telesa in niso omejene le na seboroične predele. Navadno se pojavijo naenkrat, nekaj časa po začetku uživanja določenih zdravil. Od navadnih aken se ločijo tudi po tem, da navadno ne vidimo komedonov, le rdeče ali gnojne bunčice. Zdravila, ki lahko sprožijo nastanek takšnih aken, so kortikosteroidi, snovi z jodom, biološka zdravila, zdravila za zdravljenje tuberkuloze, veliki odmerki vitamina B in D. Daljša in čezmerna uporaba mastnih mazil in kozmetike (vazelin, razna olja) lahko povzročijo nastanek sprememb, podobnih aknam.
Pri moških so akne v adolescenci praviloma pogostejše, prav tako je potek navadno težji kot pri dekletih. Vzrok je predvsem v androgenih hormonih. Uživanje anabolnih hormonov za povečanje mišične mase lahko vodi do pojava aken (bodybuilding acne oz. doping acne). Redko se razvije huda oblika aken, ki poteka z obsežnimi vnetnimi aknami, povišano telesno temperaturo ter prizadetimi sklepi.
Dokazano je, da duševni stres lahko vpliva na poslabšanje številnih kožnih bolezni, tudi aken. V raziskavi, ki so jo opravili v Kaliforniji med študenti, so ugotovili, da so se akne med izpitnim obdobjem zelo poslabšale. Verjetna razlaga je, da stres vpliva na izločanje androgenih hormonov ter s tem na povečano izločanje loja in nastanek mozoljev.
Najpogostejše napake pri negi aken so stiskanje mozoljev, uporaba mastnih krem oziroma komedogenih kozmetičnih pripravkov. Pomembna je uporaba krem na vodni osnovi ter izdelkov, ki imajo oznako, da ne povzročajo komedonov (nekomedogeno). Seveda je napaka tudi, da v primeru zdravljenja, ki ga predpiše dermatolog, ne upoštevamo njegovih navodil, saj nezdravljene akne lahko zapuščajo grde brazgotine, kar dolgoročno vpliva na kakovost življenja.
Akne pri ženskah nastajajo skoraj ciklično kot posledica menstruacije, s katero se hkrati sproščajo tudi hormoni. Predmenstrualne akne se običajno pojavijo v zadnjem tednu pred mesečnim perilom. Takrat se lahko aknasta vnetja povečajo tudi za četrtino. Vpliv estrogena je viden tudi pri nosečnosti in v menopavzi. Pri večini žensk se med nosečnostjo akne navadno izboljšajo, le redko pride do poslabšanja.