Ekološko kmetovanje temelji na ravnovesju med tlemi (zemljo) – rastlinami – živalmi in človekom. Ker hranila med temi elementi krožijo, se pri ekološki pridelavi ne uporablja lahko topnih mineralnih gnojil, kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev in bolezni, gensko spremenjenih organizmov, ionizirajočega sevanja, saj tudi narava sama teh sredstev ne uporablja in ne pozna. Ekološki pridelovalci v naravi najdejo tisto, kar potrebujejo za zdravo pridelavo pridelkov in izdelkov ter uporabljajo znanja, ki so se razvila v tisočletjih. Pri svojem delu upoštevajo biološke potrebe živali in rastlin ter znajo prisluhniti tudi drugim naravnim zakonitostim. Govorimo o trajnostnem kmetijstvu, ko se tisto, kar se tlom (zemlji) vzame, tja tudi vrne. Poudarek je na gospodarjenju z zemljo, kroženju hranil, varovanju okolja in spoštovanju živali. Ravno kroženje hranil pa je ekokmetu dodatna spodbuda, da se ne ukvarja zgolj z živinorejo oziroma rejo živali ali zgolj s poljedelstvom, temveč zna združiti najmanj dve kmetijski dejavnosti (živinorejo, poljedelstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo ipd.).

Avtor: Damijana Škrlj

 

Uradni začetki slovenskega ekološkega kmetijstva

Slovensko ekološko kmetijstvo se je uradno začelo leta 1988 z ustanovitvijo društva Mikrokozmos in leta 1991 nadaljevalo z ustanovitvijo biodinamičnega društva AJDA, ki je danes zelo razširjeno po celi Sloveniji. Prvi poskusi ekološke pridelave ter predavanja tujih gostujočih profesorjev so po petletnem obdobju pripeljali do vidnejših rezultatov, saj so se z letom 1996 pričela tudi prva organizirana predavanja in tečaji za kmetijske svetovalce pod okriljem Kmetijske svetovalne službe. Vsi nadaljnji koraki so potekali bistveno hitreje. Tako je bilo leta 1997 ustanovljeno Združenja ekoloških kmetov Slovenije (ZEKS), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pa je objavilo Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji. Leta 1998 so pričeli izvajati prve kontrole na ekoloških kmetijah kontrolorji iz ABG (Austria Bio Garantie). Leta 1999 je bila ustanovljena Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS), v Ljubljani pa je bila otvoritev prve ekološke tržnice v Sloveniji. Leta 2000 je naredila ZZEKS zelo pomemben korak za slovensko ekološko kmetijstvo, saj je registrirala prvo slovensko blagovno znamko za ekoživila – BIODAR. V tem času se je tudi povečalo število ekoloških tržnic, saj se odprla ekološka tržnica tudi v Mariboru. Mejnik v kmetijstvu predstavlja Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), vzpostavljeno je bilo poslovno sodelovanje z Mercatorjem ter izpeljan je bil biosimpozij Alpe – Jadran v Mariboru. V naslednjih letih so bili uvedeni številni pravilniki, organizacije za kontrolo, zastavljene aktivnosti pa se je nadaljevalo in nadgradilo. Kot zanimivost: leta 2003 je prišlo do podpisa Listine o sodelovanju v okviru pobude »Ekoregija ALPE JADRAN«. Regija poleg Slovenije vključuje še Avstrijo (avstrijsko Koroško, avstrijsko Štajersko) in Italijo (Furlanijo, Julijsko krajino). V listini je opredeljeno sodelovanje omenjenih držav in jih zavezuje k pospeševanju in povezovanju ekološkega kmetijstva ter opredelitev smernic za vzpostavitev meddržavne regije brez gensko spremenjenih organizmov (več o zgodovini ekološkega kmetijstva v Sloveniji se nahaja na spletni strani: http://www.zveza-ekokmet.si/strani/ekolosko_kmetijstvo/index_ekolosko_kmetijstvo.htm).

 

ZZEKS danes …

je osem regionalnih združenj slovenskih ekoloških kmetov, združenih v Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS). To Zvezo sestavljajo redni člani, kamor spadajo združenja in društva, ki vključujejo kmete, kateri že kmetujejo v skladu s smernicami Zveze, nova združenja, ustanovljena s podobnimi nameni, podporni člani, ki podpirajo delovanje zveze s plačevanjem članarine, z donacijami in drugimi načini podpore in pa častni člani, ki so s svojim dosedanjim delom že bistveno prispevali k delovanju zveze ter zveze iz tujine, ki delujejo s podobnimi nameni in cilji. 

 

Najpomembnejše dejavnosti ZZEKS so:

• spodbujanje razvoje ekološkega kmetijstva v Sloveniji,
• promocija blagovne znamke BIODAR,
• pomoč članom Zveze pri trženju ekološko pridelanih in predelanih živil,
• izvajanje projektov na področju ekološkega kmetijstva, promocije in trženja.
• mednarodno sodelovanje,
• skrb za varovanje okolja v kmetijstvu,

 

Kontakti regionalnih združenj, na katera se lahko obrnete s svojimi vprašanji:

 

ZDRUŽENJE EKOLOŠKIH KMETOV OSREDNJE SLOVENIJE Metelkova 6, Ljubljana T: 031 652 566, faks: 01 4397 105, e-naslov: [email protected]

ZDRUŽENJE ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE SEVERNE PRIMORSKE Rutarjeva 35, 5220 Tolmin T: 05/388 28 13, faks: 05/381 12 90, e-naslov: [email protected]

ZDRUŽENJE EKOLOŠKIH KMETOV OBALE Larisova 7, 6280 Ankaran T:031 508 903, e-naslov: [email protected]

ZDRUŽENJE ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE SV SLOVENIJE Ob Blažovnici 51, 2341 Limbuš Pisarna: Vila Pohorski dvorec, Pivola 8, 2311Hoče (v prostorih UM Fakultete za kmetijstvo), T:051 610 133 (Darja), 051 610 155 (Nataša), e-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvo-ekokmet.si

ZDRUŽENJE EKOLOŠKIH KMETOV »ZDRAVO ŽIVLJENJE« Lukovica 46, 1225 Lukovica T: 01/723 51 16, e-naslov: [email protected];   [email protected] Spletna stran: www.zdruzenje-zekzz.si

ZDRUŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELOVALCEV IN PREDELOVALCEV »DETELJICA« Trnoveljska 1, 3000 Celje T: 03/425 55 13, e-naslov: [email protected] Spletna stran: www.deteljica.com

ZDRUŽENJE ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE DOLENJSKE, POSAVJA IN BELE KRAJINE Šmihelska 14, 8000 Novo mesto T:07/373 05 70, faks: 07/373 05 90, e-naslov: [email protected], [email protected]

ZDRUŽENJE EKOLOŠKIH KMETOV GORENJSKE Cesta Iva Slavca 1, 4000 Kranj T: 04/280 46 00, e-naslov: [email protected]

 

Člani zveze lahko svoje pridelke tržijo na ekoloških tržnicah, ki so organizirane v 9 krajih po Sloveniji.

 

KRAJ	LOKACIJA IN TERMIN
LJUBLJANA	osrednja tržnica (Pogačarjev trg): ·         petek (8.00–14.00) ·         sobota (8.00–14.00) ·         sreda, čet., petek, sob. (7.00–15.00 – kruh in pecivo)
MARIBOR	·         Glavni trg Maribor: petek (9.00–13.00), sobota (8.00–12.00) ·         Hipermarket Mercator: sobota (8.00–13.00) ·         Europark v Mariboru: sreda (14.00–19.00)
KRANJ	Glavni trg – pri vodnjaku: ·         četrtek (17.00–19.00)
CELJE	·         Glavna tržnica: sobota (9.00–13.00) ·         Planet Tuš Celje: petek (12.00–19.00) ·         Mercator Center: sobota (8.00 –13.00)
NAKLO	Vita center: ·         torek (od junija do septembra, 18.00–19.30) ·         torek (od oktobra do maja, 17.00–18.30)
BLED	pred stavbo TNP: ·         vsako 3. soboto v mesecu (10.00–12.00)
KAMNIK	Tržnica Kamnik: ·         petek – poleti (17.00–18.30) ·         petek – pozimi (16.30–18.00)
TOLMIN	Ekološka tržnica v Tolminu: ·         sobota dopoldan
NOVO MESTO	·         Glavni trg Novo Mesto: petek (8.00–14.00), sobota (8.00–13.00) ·         Mercator Trebnje: sobota (8.00–13.00)

 

Celovitost blagovne znamke Biodar (BIODAR – darilo življenja)

ZZEKS je slovensko blagovno znamko Biodar registrirala z namenom večje prepoznavnosti živil posebne kakovosti, ki izvirajo iz nadzorovane ekološke pridelave na slovenski zemlji in so pridelana ter predelana po standardih, ki jih predpisuje Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije. Ti standardi so v nekaterih primerih celo strožji od Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil, ki je postavljen s strani slovenske zakonodaje. Živila pod to blagovno znamko so ekološkega izvora in imajo kontrolirano pot od njive oziroma hleva do mize oziroma prodajne police. V ekološki pridelavi je strogo prepovedana uporaba: kemičnih sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, razkuženega semena, lahko topnih mineralnih gnojil, sintetičnih dodatkov v krmilih, surovin živalskega izvora v krmilih in gnojilih, gensko spremenjenih organizmov ter kemoterapevtikov pri preventivnem zdravljenju živali.

Kmetje so torej podvrženi zelo visokim zahtevam ekološke pridelave in predelave ter morajo ustrezati celo višjim standardom, kot jih predpisuje EU. Kontrola kmetij se izvaja vsaj enkrat letno, obsega pa preverjanje pogojev pridelave in predelave, preverjanje upoštevanja predpisov in standardov ekološke pridelav. Nadzor ekološkega kmetijstva v Sloveniji izvajajo naslednje kontrolne ustanove: Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu, Maribor (IKC, http://fk.uni-mb.si/IKC/index.htm), Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, Maribor (KON-CERT, http://www.kon-cert.si/ ), in Bureau Veritas, d. o. o., Ljubljana, (http://www.bureauveritas.si/). Kontrolo nad ekološko pridelavo (predelavo) ter izdajanje ustreznih certifikatov na podlagi doseženih pogojev pa lahko izvajajo organizacije (pravne ali fizične osebe), ki zadostujejo organizacijskim in tehničnim pogojem, imeti pa morajo tudi akreditacijsko listino, katere izdajatelj je javni zavod Slovenske Akreditacije ali pa akreditacijska služba države članice, vključene v evropsko akreditacijo. Tudi organizacija za kontrolo ekološke pridelave je nadzorovana, nadzira pa jo Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ekološka živila, ki ustrezajo standardom blagovne znamke Biodar, so pakirana v embalaži, na kateri se nahajajo naslednji podatki: individualna šifra proizvajalca, njegovo ime in naslov, datum proizvodnje, rok trajanja, drugo. S temi podatki je možno sledenje porekla živila od kmetije do mize.

 

Kako postanem ekološki kmetovalec?

Osnovne informacije o ekološkem kmetovanju se nahajajo v Standardih ZZEKS, kjer lahko tudi  razberemo, če naša kmetija že ustreza standardom in kakšne spremembe bi bilo treba izpeljati, da bi ustrezali temeljnim okvirom ekološke kmetije. Vsekakor se je smiselno posvetovati z že izkušenimi ekološkimi pridelovalci ter obiskati uvodni tečaj o ekološkem kmetijstvu. V enem od osmih slovenskih združenj ekoloških kmetov vam bodo z veseljem posredovali vse potrebne informacije, nasvete ter vas seznanili z nadaljnjimi postopki (kontakti so navedeni zgoraj).

 

Za pridobitev blagovne znamke BIODAR je treba izpolnjevati naslednje pogoje:

• zaključeno preusmeritveno obdobje (živinoreja in poljedelstvo najmanj 2 leti, trajni nasadi pa 3 leta),
• nadzorovana ekološka pridelava na celotni kmetiji,
• upoštevanje standardov o ekološki pridelavi (Uredbe EU, Pravilnik, Standardi Zveze)
• pridobljen CERTIFIKAT o ekološki pridelavi s strani pooblaščene kontrolne organizacije. Certifikat lahko kmet pridobi le, če so njegovi pridelki in živila pridelani brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, vsebujejo najmanj 95 % sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških kmetijskih pridelkov, ni izpostavljeno ionizirajočemu sevanju, njegova pridelava in predelava je kontrolirana, vsebuje največ 5 % snovi, ki so opredeljene v pravilniku in ga spremljajo dokumenti, ki so v skladu s pravilnikom o ekološki pridelavi.

 

Glavne pravne podlage ekološkega kmetijstva so (vir: http://www.deteljica.com/index.php?page=page&pid=2):

• Zakon o kmetijstvu ( UR. l. RS, št. 45/2008)
• Uredba sveta (ES) št. 834/2007, 28. junij 2007, o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91
• Uredba komisije (ES) št. 889/2008, 5. september 2008, o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora – velja od 1. 1. 2009
• Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (UR. l. RS, št. 128/2006) – v letu 2009 priprava novega pravilnika
• Pravilnik o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje (UR. l. RS, št. 52/2003)
• Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil (UR. l. RS, št. 58/2001)
• Standardi raznih interesnih združenj (npr. Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, Biodinamičnega društva Ajda)

 

Sicer pa standardi ZZEKS izhajajo iz standardov IFOAM (Mednarodna zveza za ekološko kmetijstvo), katere član je. Slovensko ekološko kmetijstvo ureja slovenska zakonodaja s Pravilnikom o ekološki pridelavi oz. predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil.

 

Na spletni strani http://www.zveza-ekokmet.si/strani/spletna_ucna_ura/index_Spletna_ucna_ura.htm  se lahko podučite tudi o koristnih vsebinah, kot so:

• ekološko čebelarstvo,
• biodinamika skozi teorijo in prakso,
• osnove prehrane živali na ekoloških kmetijah,
• pridelava nekaterih tržnih zelenjadnic in poljščin v kolobarju na ekoloških kmetijah,
• kolobarjenje na ekoloških kmetijah,
• pridelovanje in vzgoja odpornejših rastlin na ekoloških kmetijah.

 

Poleg poučnih vsebin si lahko na tej spletni strani ogledate še zanimive prispevke o kakovosti ekološke hrane, odgovorijo vam na vprašanje, zakaj je ekološka hrana tako draga, nekaj besed o gensko spremenjenih organizmih in drugo.

 

Zanimive spletne povezave (več na http://www.itr.si/eko-portal/eko_organizacije)

• informacijski portal o ekološkem kmetijstvu: http://www.itr.si/eko_portal
• vodnik po ekoloških kmetijah: http://www.eko-kmetije.info/
• ekološko kmetovanje: http://www.kvz-ng.si/panoge/ekolosko-kmetovanje
• angleški spletni portal: “srce” zdravega načina življenja:http://www.soilassociation.org/
• nemški spletni portal o ekološkem kmetijstvu: oekolandbau.de

 

Za konec:

Kar seješ, to žanješ.

 

 

Junij, 2010