Poletje je čas dopustov in počitka, za marsikoga pa tudi priložnost za obnovo bivalnega prostora ali celo gradnjo novega. Okolje, ki nas obdaja, vpliva na naše počutje in razpoloženje ter s tem tudi na naše zdravstveno stanje. Čim ugodnejša je mikroklima, bolje se počutimo Za nekaj nasvetov za čim bolj zdrav in udoben dom smo pobrskali po arhivu.

Vlaga v stanovanju

Preverite, ali imate (pre)vlažno stanovanje:

• notranja stekla se rosijo,
•  na oknih se lušči barva, nastaja plesen,
•  tapete v kotih odstopajo, na zidu v kotih, za pohištvom ter za zavesami nastajajo rumeni madeži,
•  v vlažnih in hladnih prostorih na notranji strani zunanjih sten nastajajo glive in plesni,
•  v omarah in za pohištvom zaudarja po plesni,
•  kadar stopite v prostor, začutite vonj po plesnobi,
•  predali, vrata in okna se zatikajo, ker se je les napel

Že z nekaterimi ukrepi, izboljšavami lahko zagotovimo odpravo kondenzacije:

• ob gradnji ali obnovi zagotovimo ustrezno toplotno izolacijo sten in stavbnega pohištva;
• pri stavbnem pohištvu izberimo stekla in profile s čim manjšo razliko v toplotni prehodnosti;
• čim bolj enakomerno ogrevajmo vse stanovanjske prostore oziroma zapirajmo vrata, če so med prostori temperaturne razlike;
• pravilno in zadosti prezračujmo bivalne prostore;
• pohištvo naj bo odmaknjeno od sten 5–10 cm.

Vlažnost zraka razumemo kot relativno vlažnost oziroma razmerje parcialnega tlaka in tlaka nasičene vodne pare v odvisnosti od temperature. Vlažnost zraka v prostoru, kjer bivamo ali delamo, je odvisna od temperature, močan vpliv pa imajo tudi predmeti, ki so v prostoru. Za popoln občutek ugodja v prostoru naj bi bila temperatura zraka v prostoru 22–24 °C, relativna vlažnost pa 40- do 55-odstotna. Prekomerna vlažnost je glavni vzrok za nastanek plesni, za njen razvoj zadostuje že 80- do 85-odstotna vlažnost v prostoru. V bivalnem okolju je vedno dovolj hranljivih snovi za razvoj plesni, npr. ometi, disperzijske barve, les, tekstil, tapete, prah in še kaj bi se našlo. Plesni uspevajo tako v svetlem kot temnem okolju, razvojna doba pa je 2–6 mesecev. Topla vlaga nudi dobre pogoje za nastajanje mikroorganizmov in nevarnost infekcij. Hladna vlaga pa lahko sproži razvoj revmatičnih obolenj in zmanjšanje imunske odpornosti.

Pravi vzrok za prekomerno vlago in razvoj plesni je težko določiti, saj sta oba pojava povezana z mnogimi dejavniki. Med vzroke za nastajanje vlage v prostoru lahko štejemo nepravilno uporabo prostora in neprimerne ali prekomerne aktivnosti v njem. Druge nepravilnosti pa nastanejo zaradi gradbenih nepravilnosti, poškodb, konstrukcijskih napak, prehitre vselitve.

Kaj pa izolacija?

»Novi predpis o učinkoviti rabi energije povečuje debelino toplotne izolacije,« pojasnjuje Matjaž Malovrh, iz Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo pri ZRMK Ljubljana. »Pri gradnji z modularnim blokom se je izolacija na zunanjih stenah povečala z 8 na najmanj 12 centimetrov, na podstrehi pa na 20–30 centimetrov. Bistveno pri izolaciji hiše je, da se zmanjša vpliv toplotnih mostov, da je izolacija zaključena do strehe (izolirani morajo biti tudi kolenčni zidovi) in da so izolirana tudi nepohodna in neizkoriščena podstrešja proti stanovanju. Izolacija naj bi bila čim boljša, pri izvajanju pa je treba biti dosleden: plasti morajo biti pravilno postavljene in se morajo pravilno prekrivati, da ne prihaja do »slabih mest«, kjer bi prišlo do kondenzacije, paziti je treba, da so izolirane špalete pri oknih. Svetujemo izbiro tistih materialov, za proizvodnjo katerih in njihovo kasnejšo odstranitev po preteku življenjske dobe porabimo manj energije. Uporablja se vse materiale, ki so na tržišču, pri nizkoenergijskih hišah pa se uporablja predvsem celulozo in materiale, ki zagotavljajo zrakotesnost na mestih, kjer zaradi narave konstrukcije izolacijskih plošč ni mogoče dovolj tesno vgraditi. Celulozo se bolj uporablja tudi v montažnih objektih. Odločitev, ali bomo za izolacijo uporabili stekleno volno, lesno volno ali stiropor, je odvisna od tega, koliko denarja smo za izolacijo pripravljeni odšteti.«

Okna naj bodo kakovostna in z nizkimi toplotnimi izgubami.

Na strožje standarde za vgradnjo stavbnega pohištva je bistveno vplivala tehnologija. »Pri oknih lahko v zadnjih dvajsetih letih govorimo o pravi tehnološki revoluciji. Danes je dvojna zasteklitev z argonom in nizkoemisijskim nanosom standard, pred 10 leti, ko se je začelo subvencioniranje kakovostnega stavbnega pohištva, pa so bila tovrstna okna novost na trgu. Ker je država s subvencijami spodbujala ljudi k njihovi uporabi, so iz »priporočljivih« postala »zakonsko predpisana«. Zdaj se v novogradnje lahko vgrajuje le okna s toplotno prehodnostjo največ 1,3 W/m²/K, kar velja za celotno okno, torej zasteklitev z okvirjem vred. Enako velja za primer zamenjave oken v obstoječi hiši,« pojasnjuje Miha Tomšič, vodja razvoja na področju gradbene fizike iz Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo pri ZRMK Ljubljana. Proizvajalci že ponujajo okna, pri katerih je toplotna prehodnost celo 0,5 W/m²/K. Gre za okna s trojno zasteklitvijo, plinskim polnjenjem in z več nizkoemisijskimi nanosi, ki pa pri prenovi klasično zgrajene hiše in stanovanja niti niso nujno najboljša izbira. »Tovrstna trojna zasteklitev z vmesnim polnjenjem je primerna predvsem za pasivne in nizkoenergijske hiše, kjer je raven toplotne zaščite celotnega ovoja zelo visoka. Kot pri vseh energijsko učinkovitih zasteklitvah se tudi opazno dvigne temperatura na notranji strani okna, kar poleg prihranka energije prinaša tudi večje bivalno ugodje,« pojasnjuje Miha Tomšič. Okna s toplotno prehodnostjo 0,8 W/m²/K so nekoliko dražja od tistih, ki jih v izhodišču dovoljuje predpis, saj je tudi sama tehnologija izdelave zahtevnejša. Če gradimo zase in s predpostavko, da nam bo hiša kasneje povzročala čim manjše stroške, bomo pri gradnji uporabljali visokokakovostne materiale, čeprav je to investicijsko bolj zahtevno.

Kaj je še pomembno pri oknih? »Okna naj bodo kakovostna in z nizkimi toplotnimi izgubami. Zelo pomembno je tesnjenje. Stik med steno in oknom mora biti pravilno izveden.

Okolica hiše

Če ureditve nismo prepustili strokovnjakom, potem nam je ostalo prijetno opravilo, ki pa vseeno zahteva dober premislek in načrt. Ta naj vsebuje naše želje, skico okolice in možnosti za vzgojo rastlin. Pomembno je vedeti, koliko časa nam bo poleg vsakodnevnih obveznosti ostalo za urejanje okolice. Lepo urejena okolica zahteva kar precej truda in posledično tudi časa. Zato mogoče ni slabo, da si vrt uredimo tako, da ga bomo poleg vsakodnevnih obveznosti obvladovali in da bo urejen v vseh letnih obdobjih. Če nismo vešči takšnih opravil, se posvetujmo s strokovnjaki v bližnji vrtnariji. Koristno je prebrati tudi nekaj literature s tega področja. Izbira ne bo pretežka, saj je to področje bogato z viri z vsega sveta. Nekaj osnovnih načel pa je vseeno priporočljivo upoštevati:

• Ustvarimo harmonijo in ravnovesje – pazimo, da ni nečesa preveč ali pa premalo. Prostor naj bo že na oko prijetno urejen.
• Druga, zelo pomembna komponenta je razmerje med višino in širino rastlin. Ko izbiramo rastline, pomislimo, kakšne bodo rastline v svoji končni višini in širini. Rastline se morajo tudi oblikovno ujemati med seboj in s hišo, ob katero jo bomo posadili. Posamične rastline naj se med seboj dopolnjujejo.
• Tudi barvna usklajenost je pomembna, ko izbiramo posamezne rastline. Preveč barv lahko povzroči pravo zmešnjavo.

Dober idejni načrt s skico olajša izvedbo načrta. Po izdelavi idejnega načrta si vzemimo nekaj dni časa za razmislek, zadevo prespimo, pustimo, da se medi in šele nato stopimo v akcijo! Gotovo bomo v fazi premišljevanja dobili še kakšno idejo. Zapišimo ali narišimo si jo, potem pa veselo na delo!

Junij, 2010