Delo je za vsakega človeka vir preživetja. V službi preživimo skoraj polovico življenja, zato ni vseeno, kako se v njej počutimo. Vsakodnevni stres, napetosti in napor, ki ga človek vlaga v delovnem procesu, se bo prej ali slej izrazil tudi v obliki bolezni.
Znano je dejstvo, da zaposleni pri nas preživijo bistveno več delovnih dni v bolniški, kot zaposleni v drugih evropskih državah, kar je gotovo znak, da so delavci preobremenjeni. Prav zato je pomembno, da se zavedamo, da imamo pravico do ohranjanja zdravja pri delu. In da telesu ob veliki količini stresa omogočimo dovolj časa za regeneracijo in sprostitev.
Avtor: Ines Trebec
Visoka storilnost na račun zdravja
Vodilni v podjetjih ter zaposleni delavci se v sedanjih tržnih razmerah srečujejo s hitrim razvojem različnih panog ter povečano storilnostjo dela. Pričakovanja, ki jih imajo nadrejeni v organizacijah, so visoka, zaposleni pa se v strahu pred izgubo službe trudijo zadostiti visokim zahtevam tudi na račun lastnega zdravja.
Le kdo si sploh upa ob trenutni situaciji, ki vlada na trgu dela, razmišljati o humanem in zdravem delovnem mestu. Dr. Vanda Glušič-Ravnič, dr. med., specialistka medicine dela prometa in športa, razlaga: »Glede na premajhno število delovnih mest se zaposleni ne sprašujejo o posledicah preobremenjenosti in s tem povezanim pojavom poklicnih bolezni, ki jih pušča delo na zdravju človeka. Zadovoljni so, da imajo možnost redne zaposlitve. Tudi tisti, pri katerih prihaja do poklicnih bolezni in izčrpanosti, si ob bolezni ne upajo na bolniško, ker se bojijo za svojo socialno varnost.«
Raziskave kažejo, da tisti, ki so zaposleni, delajo mnogo več, kot je določen 8-urni delovnik, kar vodi v izčrpanost in izgorelost, na drugi strani pa je množica nezaposlenih, ki iščejo službo. Takšno nesorazmerje na trgu dela pa v končni fazi vedno prizadene človeka. Vendarle imamo pri nas določene zakone, ki delavce ščitijo in jih morajo delodajalci upoštevati. Res se veliki količini stresa ne moremo izogniti, prav pa je, da smo seznanjeni s pogoji in z načini, kako naj čim bolj varno in zdravo preživimo na delovnem mestu. Po zakonu o Varnosti in zdravju pri delu naj bi bilo delavcu omogočeno takšno delovno mesto, ki ustreza vsem zakonskim predpisom in pogojem, s katerimi je zaščiteno zdravje delavca.
Varstvo pri delu, ocena tveganja, promocija zdravja
Varnost je pri vsakem opravilu pomemben dejavnik tveganja za zdravje, zato je treba storiti vse, kar je v naši moči, da delo opravljamo varno in v skladu s predpisi. Drugače se lahko zgodi, da pride do nezgode ali poškodb, ki so za delavca lahko usodne. Eden izmed ukrepov, s katerimi se zaposlene pouči o varnem in zdravem delu, je tečaj varstva pri delu. To je del obveznega izobraževanja, ki ga mora bodoči zaposleni opraviti pred sklenitvijo delovnega razmerja.
Osnovni namen le-tega je, da se prepreči morebitne nesreče oz. če do njih že pride, izobraziti delavca, kako naj v takih primerih ustrezno ukrepa. Usposabljanja so prilagojena glede na vrsto delovnega mesta in se razlikujejo med seboj po tem, za kakšno zaposlitev gre. Delavec v proizvodnji ali delavnici mora upoštevati drugačna navodila, ki jih predpisuje varstvo pri delu, kot pa na primer delavec v pisarni. Zakonsko določeni in predpisana so tudi normativi, ki jih je treba izpolnjevati, da bo delovni prostor za delavca čim bolj varen in zdrav. Tu gre predvsem za upoštevanje zakonske meje glede hrupa, osvetlitve, fizične obremenitve, temperature zraka, vlažnost, …), ki naj bi ustrezale normativom.
Obveznost delodajalca pa je tudi, da naredi oceno tveganja, kar mu je tudi zakonsko predpisano. To je dokument, kjer pristojna oseba predlaga ukrepe, ki zagotavljajo zmanjševanje oziroma odpravljajo tveganja za nastanek zdravstvenih okvar, izboljšajo delovno klimo, zvišajo zadovoljstvo pri delu, preprečujejo utrujenost, dvignejo storilnost in ugled delodajalca.
Pred zaposlitvijo na zdravniški pregled
Vsako delovno mesto ima svoje značilnosti in zahteve in terja od zaposlenega določena znanja in delovne lastnosti. Bistveno je, da se pred zaposlitvijo oceni zdravje bodočega uslužbenca. Na podlagi opisa del in nalog, ki jih bo opravljal, se kandidata pošlje pred prvo zaposlitvijo na zdravniški pregled, kjer ugotovijo, ali je sposoben za določeno vrsto dela. Na medicini dela, prometa in športa opravljajo različne vrste preventivnih pregledov, kamor delavca napotijo osebni zdravniki. Dr. Vanda Glušič-Ravnič pojasnjuje: »Osebo napoti na pregled osebni zdravnik ali delodajalec z napotnico.
Na medicini dela izvajamo predhodne zdravstvene preglede pred prvo zaposlitvijo ter obdobne preglede, ki se običajno izvajajo v obdobju od enega do pet let, odvisno od zahtevnosti dela. Opravljamo tudi kontrolne preglede za osebe, ki imajo določene zdravstvene težave in jih je treba pogosteje spremljati. Namen teh pregledov je, da se pravočasno odkrije morebitne zdravstvene težave pri zaposlenemu in ob težavah čim prej ukrepa.«
In kaj storiti v primeru, če delavec ni več sposoben za delo? Sogovornica razlaga: »Če na pregledu ugotovimo, da oseba ni zmožna več opravljati določenega dela, jo napotimo k osebnemu zdravniku. Običajno se jo napoti na invalidsko komisijo, kjer se zdravstvena komisija na podlagi izvidov in težav, ki jih ima zaposleni, lahko odloči za ukrepe, kot so: skrajšanje delovnega časa, prilagoditev delovnega mesta, prekvalifikacijo ali upokojitev.«
Ohranjanje zdravja na delovnem mestu je ključnega pomena
Glede na to, da se podaljšuje delovna doba, je pomembno, da namenimo več pozornosti zdravemu delovnemu okolju. Zaposleni postajajo vse bolj občutljivi in nagnjeni k obolenjem, kar je najbolj vidno pri srednji in starejši generaciji delavcev. Zanje je še bolj pomembno, kako ravnajo in cenijo svoje zdravje. Upravljanje zdravja na delovnem mestu je zato širok proces, ki obsega vrsto ukrepov, ki jih mora izvajati tako zaposleni kot delodajalec. Z ukrepi pa se posveča pozornost ne samo zdravim zaposlenim, temveč tudi zdravemu delovnemu okolju.
Za boljše počutje na del. mestu pa smo odgovorni tudi sami, s tem da upoštevamo ukrepe, ki so od nas zahtevani, da delo poteka čim bolj zdravju prijazno. Ključnega pomena je tudi, da zaposleni poznajo ukrepe prve pomoči, če na delovnem mestu pride do nesreče. Pomembno je tudi, da se zaposleni med sabo tako dobro poznajo, da vedo, ali ima kdo bolezni in zdravstvene težave. Odgovornost vsakega posameznika je, da pove ljudem, s katerimi dela, kako mu lahko v primeru težav pomagajo.
Tudi sami lahko poskrbimo za dobro počutje pri delu
Da bomo zaposleni lažje prenašali bremena delovnika, je treba prevzeti odgovornost, da lahko sami vplivamo na lastno dobro počutje. Zaposleni, ki v službi mnogo sedijo pred računalnikom, pogosto tvegajo bolezni hrbtenice zaradi nepravilne drže.
Strokovnjaki opozarjajo, naj pred računalnikom v isti drži ne sedimo več kot eno uro nepretrgoma, ampak si naredimo krajše odmore. Ko sedimo za zaslonom, naj bo glava poravnana s telesom. Stopala naj ležijo plosko na tleh, ramena pa imejmo sproščena. Višino sedeža si nastavimo tako, da bodo kolena v višini bokov. Prilagodimo si računalniški zaslon, le-ta naj bo od oči oddaljen od pol do enega metra. Medtem ko delamo za računalnikom, je priporočljivo, da si večkrat vzamemo vsaj dve minuti odmora za oči. Med oddihom je treba pogled odmakniti od zaslona in se zagledati v oddaljen objekt. Na ta način bomo preprečili suhost oči in zmanjšali pritisk v očeh.
Za sprostitev v službi lahko opravimo naslednjo vajo, ki bo dobrodejno vplivala predvsem na tiste, ki preživijo večji del dneva v pisarni za računalnikom:
- Nagnimo se naprej.
- Prekrižajmo roke in se z dlanmi primemo za kolena.
- V tem položaju poskušajmo noge čim bolj razmakniti eno od druge, kar bo omogočilo, da se bodo sprostila otrpla ramena.
