Nič ni večno … Tudi naše življenje ne. Znižanje umrljivosti in s tem daljšanje življenjske dobe je najznačilnejši demografski pojav sodobne družbe, ki skupaj z znižanjem rodnosti vodi v staranje prebivalstva. V Sloveniji je že več kot stoletje prisoten trend zniževanja smrtnosti. Podaljševanje trajanja življenja je povezano z izboljševanjem življenjske ravni prebivalstva in napredka v medicinski znanosti. To pa poleg daljšanja življenjske dobe vodi tudi v odkrivanje »novih« bolezni, ki so značilnejše za starejše življenjsko obdobje, in zgodnejše odkrivanje nekaterih bolezni.

Avtorica: Maša Robič, dr. med.

Zgodovinski pregled zdravstvenega varstva prebivalcev

Zdravstveno varstvo prebivalcev je ena najpomembnejših determinant zdravja prebivalstva posamezne države. Tega so se zavedali že v preteklosti in leta 1883 je nemški kancler Otto von Bismarck ustanovil zdravstveni sistem, ki temelji na načelih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako imenovani Bismarckov model zdravstvenega varstva uporabljamo v Sloveniji še danes. Delodajalec plačuje obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja za svojega delavca. Vendar slednje ne pokrije 100 % vseh zdravstvenih storitev. Zato je priporočljivo, da ima posameznik urejeno še dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj je v nasprotnem primeru primoran plačati del ali celoten strošek zdravstvene storitve, ki ga obvezno zdravstveno zavarovanje ne pokriva.

Prostovoljna zdravstvena zavarovanja

Dejstvo je, da je operacija ali smrt pogosteje posledica bolezni in ne nezgode. Večina ljudi pozna nezgodno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, zavarovanje za težje bolezni pa ostaja neznanka.

V osnovi spadajo vsa zgoraj našteta zavarovanja med prostovoljna zdravstvena zavarovanja, ki jih delimo v dve veliki skupini:
– prostovoljna zavarovanja za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti – dopolnilna zdravstvena zavarovanja – in
– prostovoljna zavarovanja za večji obseg pravic ali za višji standard storitev, kot je to določeno v obveznem zavarovanju, in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju – dodatna oz. nadstandardna zdravstvena zavarovanja.

Dandanes, ko smo ujeti v deročo reko hitrega tempa sodobnega življenja in si bojimo vzeti čas za počitek na bregu, pa razburkana struga terja svoj davek. Bolezen ne izbira. Prišli so časi, ko nam obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje nudita vse manj varnosti, vse več ljudi pa posega po zavarovanjih za težje bolezni.

Zavarovalne pogodbe se od zavarovalnice do zavarovalnice razlikujejo. V naslednjih odstavkih so povzete glavne značilnosti zavarovalnih ponudb zdravstvenega zavarovanja za težje bolezni, ki so dostopne na slovenskem trgu.

Kako skleniti zdravstveno zavarovanje za težje bolezni

Zavarovanje za težje bolezni je vrsta dodatnega prostovoljnega zavarovanja, ki zagotavlja denarno izplačilo ob nastanku težje bolezni, po opravljeni operaciji ali v primeru smrti. Zavarovalnice ga nudijo v različnih oblikah: kot življenjsko ali nezgodno zavarovanje z vključenim zavarovanjem za hude bolezni, naložbeno zavarovanje z dodatkom zavarovanja za kritične bolezni ali kot samostojno zdravstveno zavarovanje za težje bolezni in operacije.

Na ceno zavarovanja vplivata spol in starost. Starejši kot smo, dražje je zavarovanje. S trajanjem zavarovanja pa lahko povečujemo zavarovalno vsoto za bolezni (zavarovanja za 20 let prinesejo višjo zavarovalnino ob pojavu bolezni kot zavarovanja, ki jih sklenemo za 10 let). Zavarovalne premije plačujemo na podlagi podpisane pogodbe, lahko v obliki mesečnih prispevkov ali letne premije.

Kaj obsega zavarovanje za težje bolezni

Pogoji se med zavarovalnicami razlikujejo. Zavarovalne pogodbe lahko krijejo:

• Hude bolezni: benigni možganski tumorji in napredovala rakava obolenja (ne pa pre-maligne spremembe), srčni infarkt, možganska kap, ledvična odpoved, kronične jetrne bolezni, kronične pljučne bolezni, bakterijski meningitis, encefalitis, alzheimerjeva demenca, parkinsonova bolezen, multipla skleroza, paraliza (ohromelost), travmatska poškodba glave, slepota, popolna gluhost, izguba okončine, resna bolezen, ki jo povzroči ugriz klopa, koma.
• Operacije: operacije različnih organskih sistemov in transplantacije organov (razen ambulantni posegi ali posegi v dnevni bolnišnici, endoskopije, estetske operacije).
• Pogrebnino ali posmrtnino v primeru smrti.

Poleg zavarovanja za težje bolezni pa se lahko pri nekaterih ponudnikih lahko odločite za paket dodatnih zavarovanj, s katerim boste dodatno zaščiteni tudi v primerih:

• preinvazivnega raka,
• bolnišničnega zdravljenja zaradi težje bolezni s prejemanjem denarnega nadomestila za vsak dan, ki ga boste preživeli v bolnišnici zaradi zdravljenja težje bolezni,
• operacije zaradi težje bolezni,
• nezgode,
• težje bolezni vaših otrok.

Kdo se lahko zavaruje

Zavarovanci so lahko ob sklenitvi pogodb stari med 14 in 65 let ter po preteku pogodbe tudi do 70 let. Pristopna starost se med zavarovalnicami razlikuje. Zavarovanje se priporoča predvsem ljudem na stresnih delovnih mestih in ljudem s pozitivno družinsko anamnezo za bolezni, ki so genetsko pogojene. Zavarovanje se sklene individualno ali skupinsko, lahko pa se oblikuje kolektivna ponudba za podjetje ali združenje. Nekatere zavarovalnice zahtevajo opravljanje zdravniškega pregleda pred podpisom pogodbe za določeno starostno skupino ljudi.

Izplačevanje zavarovalnine

Zavarovalnica po predložitvi dokazila oz. dokumentacije (o postavljeni diagnozi, opravljenem kirurškem posegu) izplača zavarovalno vsoto v obliki delnega ali enkratnega zneska. V primeru delnega izplačila zavarovalnine je lahko zavarovalec oproščen plačevanja premije, zavarovanje pa ostane v veljavi za sorazmerno znižano zavarovalno vsoto do poteka zavarovalne dobe oz. do smrti zavarovanca. Zavarovalnina, ki jo oseba prejme po pojavu določene bolezni ali operacije ali smrti, je določena z odstotkom od zavarovalne vsote, dogovorjene po pogodbi. Zavarovanec pa ne prejme zavarovalnine, če je bila bolezen odkrita pred sklenitvijo pogodbe o zdravstvenem zavarovanju za težje bolezni. Če zavarovanec ni doživel bolezni ali operacije v času zavarovalnega obdobja v primeru, se upravičenec odloči, ali želi izplačilo zavarovalne vsote in pripisa udeležbe na dobičku v enkratnem znesku ali v obliki rentnih izplačil. V primeru smrti se posmrtnina oz. pogrebnina v času trajanja zavarovanja izplača upravičencem, ki so navedeni pogodbi (dediči ali drugi upravičenci).

Bolezen prihaja na konju in odhaja peš. Ko načne naše zdravje in duha do te mere, da niti sami ne moremo več poskrbeti zase, smo zelo odvisni od finančnih zalog, ki smo si jih nabrali v preteklosti. Ko zbolimo, potrebujemo denar. Višina plačila bolniškega dopusta pogosto ne nadomesti izpada dohodka med dolgotrajno bolniško odsotnostjo. Stroški kritja zaradi bolezni in njenih posledic, draga nega na domu ali v ustrezni ustanovi zahteva denar, dragi medicinski pripomočki … ter ne nazadnje tudi nujni stroški, povezani s smrtjo, so zahteven finančni zalogaj posameznika in njegove družine.

September, 2014