Prihaja obdobje hladnejših, zimskih mesecev, ko se bomo vsi več zadrževali v zaprtih prostorih. Splošno znano je že, da so zaprti prostori bolj nevarni za širjenje prehladnih, dihalnih in drugih okužb, ki se prenašajo kapljično po zraku. Kako se najbolje pripraviti za to jesen in zimo oziroma na čas, ki ga bomo preživljali večinoma v zaprtih prostorih? Se moramo še bati covida? Kakšne zaščitne ukrepe je še smiselno upoštevati v zaprtih prostorih?

Avtorica: Irena Pfundner

Letošnji vremenski pogoji so morda malce drugačni, kot smo bili vajeni pretekla leta. Poletje je prineslo veliko padavin, jesen je bila nadpovprečno topla, tudi zima nas zna presenetiti v eno ali drugo smer. Družinska zdravnica ZD Ljubljana Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec., nam je zaupala, kakšno je trenutno stanje med obolelimi, kot ga opažajo v ZD Ljubljana: »Opažamo zmeren porast prehladnih obolenj, tudi okužb s koronavirusom. Oboleli ljudje so prehlajeni, imajo glavobol in povišano telesno temperaturo. Nekatere bolijo sklepi. Ljudje pa obolevajo tudi za trebušno virozo, zlasti tisti, ki imajo otroke v vrtcih in osnovnih šolah. Ti imajo težave s pogostim odvajanjem blata in bruhanjem.« Vsem, ki se že soočajo s kakšno od omenjenih oblik okužb, svetuje sledeče: »Če zbolite, ostanite doma, se testirajte za covid, omejite stike z drugimi ljudmi. Za bolečine in povišano temperaturo lahko jemljete paracetamol in pijete tople napitke.«

Zaprti prostori – večja možnost širjenja okužb

»Bolj vlažno vreme in nižje temperature posledično povzročijo, da se ljudje manj gibljemo v naravi in se več družimo v zaprtih prostorih. V zaprtih prostorih, kjer je prisotnih več ljudi, pa je povečana možnost širjenja okužb in posledično obolevanja ljudi,« pravi Strgar Hladnikova.

Na NIJZ navajajo, da prihaja do prenosa povzročiteljev kapljičnih okužb, ki se širijo po zraku, vključno z virusom SARS-CoV-2, večinoma zaradi neustreznega prezračevanja in klimatizacije prostorov in zadrževanja več ljudi skupaj v zaprtih prostorih.

Znotraj zaprtih stavb se virusni delci akumulirajo hitreje kot na prostem. Preproste meritve, ki kažejo na te vrednosti, slikovito prikažejo to razliko: na prostem okrog določene zgradbe bodo merilci ogljikovega dioksida pokazali 400 delcev na milijon (ppm – parts per million), znotraj te zgradbe pa bo številka skočila na 2000 delcev. To so znaki, da je v določeni zgradbi prezračevalni sistem neustrezen (ali neustrezno vzdrževan) in pomeni večje tveganje za širjenje okužb. Težko je oceniti, katere stavbe imajo ustrezne prezračevalne sisteme in katere ne, zato v splošnem lahko sklepamo, da je v zaprtih prostorih, kjer se zadržuje več ljudi, večje tveganje za širjenje teh okužb (pisarne, vrtci, šole …). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je marca 2021 izdala splošne smernice za prezračevanje prostorov, kjer se zbira večje število ljudi, ki pa predstavljajo zgolj neki minimum.

Nasveti strokovnjakov

Dr. Strgar Hladnikova kot nekakšno osnovno preventivo svetuje, da »se čim več gibljete v naravi, to pomeni vsaj 1,5 ure na teden, pijete zadostno količino toplih napitkov, do dva litra dnevno, se zmerno prehranjujete, upoštevate sredozemski način prehranjevanja, spite vsaj sedem ur dnevno, ne kadite ter ne uporabljajte e-cigaret in drugih tovrstnih izdelkov, ne zlorabljajte alkohola in podobnih psihoaktivnih snovi in se čim bolj izogibajte stresu oz. se sproščajte.« Čeprav so to že znani zaščitni ukrepi, jih velja ponoviti večkrat, saj je pomembno, da jih ne le poznamo, temveč tudi izvajamo. Recept je v neki zmernosti vsega, kar nas zavaruje pred različnimi okužbami na dolgi rok.

NIJZ je podala še nekaj smernic, s katerimi lahko pomagamo preprečevati širjenje okužb oz. bolje rečeno, preprečevati prenos povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki se širijo po zraku. Priporočila za zaščito zdravja ne posegajo pomembno v vsakdanje življenje večine posameznikov, z njihovim izvajanjem pa lahko vsak zaščiti svoje zdravje in zdravje bližnjih. Pomembno je, da se zaščitijo ranljive skupine prebivalstva, pri katerih lahko okužbe dihal potekajo težje (oskrbovanci domov za starejše občane, starejše osebe, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice, osebe z izjemno povečano telesno težo), in s tem preprečimo porast težje potekajočih okužb dihal.

Ta priporočila so sledeča:

• Upoštevanje splošnih higienskih priporočil: higiena rok, kihanja in kašlja, vzdrževanje zadostne medosebne razdalje.
• Osebe z znaki akutne okužbe dihal naj ne hodijo v prostor, kjer se zadržujejo drugi ljudje ali naj pravilno uporabijo zaščitno masko, ki dobro tesni. Maska mora pokrivati nos in usta.
• Učinkovito naravno ali mehansko prezračevanje.

Pravilne nastavitve mehanskega prezračevanja (če obstoji, tudi filtracije in dezinfekcije):

• V času prisotnosti ljudi v prostorih priporočamo stalno zračenje z dovajanjem zunanjega svežega zraka, z največjim možnim pretokom zraka.
• Prezračevalni sistem nastavite tako, da zrak v prostorih ne kroži.
• Izogibajte se prezračevanju s prepihom, kadar je v prostoru prisotnih več ljudi.

Poleg naštetih se priporočajo tudi različne oblike cepljenja. »Cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, še zlasti skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni. Pri starejših osebah in kroničnih bolnikih je hkrati s cepljenjem proti gripi priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Cepljenje proti covidu-19 se za jesen 2023 priporoča osebam, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni (oskrbovancem domov za starejše občane/socialnovarstvenih zavodov, posebej ranljivim kroničnim bolnikom ter osebam, starim 65 let ali več),« navajajo na NIJZ.

Osebam, ki spadajo v ranljive skupine prebivalstva, se svetuje pravilna uporaba mask v okoljih z večjim tveganjem za okužbe dihal, npr. v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, kjer je večje število ljudi. Masko je treba uporabljati pravilno, da dobro pokrije nos in usta.

V primeru, da se začnete slabo počutiti, postanete nahodni ali hripavi, občutite bolečine v žrelu, vas boli glava, mišice ali sklepi, izgubite voh in okus ali si izmerite povišano telesno temperaturo, pa še vedno velja, da ostanete doma in s tem ne širite okužbe na druge. Če spadate v ranljivo skupino, se po potrebi obrnite na izbranega zdravnika, ki bo odločil glede morebitnega zdravljenja in testiranja.

Kateri nefarmakološki ukrepi resnično delujejo

Konec leta 2020, v obdobju pandemije covida-19, se je oblikoval mednarodni raziskovalni konzorcij s 172 strokovnjaki iz 160 držav in območij, med katere je bil povabljen tudi slovenski predstavnik dr. Zoran Simonovič, vodja mariborske enote NIJZ. Mednarodna skupina epidemiologov je raziskovala uspešnost nefarmakoloških protivirusnih ukrepov v 92 državah.

Raziskava je pokazala, da je večina držav sicer uvajala podobne ukrepe, a je bila njihova implementacija raznolika. Praktično vse države so npr. uvedle določene ukrepe socialnega distanciranja ter promovirale izvajanje higiene rok in vzdrževanja dovolj velike medosebne razdalje. Velika večina se je zatekla k ukrepom izolacije okuženih in karantene njihovih stikov, skoraj 98 % držav se je odločilo vsaj za začasno zaprtje šol, 90 % jih je zapiralo objekte za množična zbiranja. V več kot 90 % udeleženih držav so se uporabljale zaščitne maske, nekaj več kot polovica jih je vsaj začasno ukinila javni promet. Razlike so se med državami pojavljale v načinu zagotavljanja izvajanja določenih ukrepov. Če je več kot tri četrt sodelujočih držav doseglo omejitev medosebnih stikov s prepovedjo množičnih dogodkov, pa jih je le 20 % prepovedalo stike med prijatelji (80 % jih je sicer stike odsvetovalo). Čeprav so praktično vse sodelujoče države uvedle izolacijo in karanteno, je bila izolacija obvezna v 70 %, karantena pa v 64 % sodelujočih držav.

Ukrepi, ki so jih sprejemale države, so si bili večinoma podobni, incidenca bolezni in število smrti pa sta se razlikovala glede na ekonomski status države. Najvišja incidenca in smrtnost sta bili v državah srednje visoke dohodkovne lestvice, najnižja pa v najrevnejših državah. Vendar je bilo po drugi strani v državah z najnižjo incidenco primerov najmanj tudi izvajanje testiranja na okužbo. Države z višjimi prihodki so bolj verjetno potrjevale in poročale o primerih bolezni in primerih smrti kot države v nižjem dohodkovnem razredu.

Ta raziskava je potrdila, da je široka uvedba nefarmakoloških ukrepov negativno povezana z incidenco in številom smrti zaradi covida-19. Potrdila se je učinkovitost nekaterih ukrepov, kot so ukrepi telesne, medosebne razdalje, vključno z izvajanjem izolacije okuženih in karantene. Zahtevana uporaba zaščitnih mask se ni izkazala kot statistično značilno učinkovit ukrep pri zmanjšanju incidence bolezni in smrtnosti, je pa uporaba FFP-mask bolj učinkovito vplivala na zmanjšanje incidence in smrtnosti v primerjavi z uporabo mask iz blaga. Raziskava je po drugi strani pokazala, da je bilo pomanjkanje zaščitnih mask povezano s povečano pojavnostjo covida. Sama doktrina uporabe mask seveda verjetno ni uspešna pri omejevanju širjenja okužb, če se ta ukrep ne izvaja dovolj obsežno in ljudje mask ne uporabljajo pravilno. Sploh v začetnem obdobju pandemije ni bilo nobenih prepričljivih dokazov o učinkovitosti splošne uporabe mask pri zdravi populaciji kot ukrepu za upočasnjevanje širjenja in poteka epidemije. Seveda pa se je uporaba kirurških mask pri okuženih osebah in osebah, sumljivih za okužbo, priporočala že od začetka epidemije.

V raziskavi so ugotavljali le uporabo razkužil za namen higiene rok, ne pa tudi za namen razkuževanja površin, predmetov in prostorov. Uporaba razkužil za higieno rok se je izkazala za statistično povezano z znižanjem incidence covida, izvajanje umivanja rok le z milom pa ni prispevalo k znižanju pojavnosti bolezni. Razkuževanje rok ni bilo statistično povezano z zmanjšano smrtnostjo.

V intervjuju za letošnje glasilo ISIS je tako dr. Simonovič zaključil z mislijo: »Po izkušnji pandemije covida ter z novimi spoznanji in dokazi o uspešnosti določenih nefarmakoloških ukrepov bomo lahko ob prihodnjih podobnih izzivih morda ravnali bolj racionalno in v skladu z na dokazih temelječimi zaščitnimi ukrepi. Potrebno bo iskanje tistih kombinacij ukrepov, ki bodo skupaj hkrati najučinkoviteje omejevali širjenje povzročitelja in ščitili najranljivejše skupine prebivalstva ter ob tem povzročali najmanj družbene škode. Še največ pozornosti pa bomo morali ob naslednjih epidemijah nameniti ustreznemu ozaveščanju javnosti, da bodo za večino ljudi lažje sprejemljivi tudi neprijetni, a učinkoviti ukrepi za omejevanje širjenja. Zagotovo je pri odločanju o ukrepih treba paziti, da se ne uvajajo ukrepi, ki nimajo velikega učinka na širjenje okužb (npr. omejitev gibanja in omejevanje javnega prevoza), ob tem pa sprožajo veliko nezadovoljstva in skepse do izvajanja ostalih, bolj učinkovitih ukrepov.«

ABC

A V zaprtih prostorih je verjetnost širjenja okužb večja.

B Učinkovito prezračevanje je ključnega pomena.

C Če zbolite, ostanite doma, se testirajte in omejite stike z drugimi.