Pričakovana življenjska doba moških je statistično krajša kot pričakovana življenjska doba žensk. Zakaj je tako? Zakaj moški umirajo pred ženskami? So krivi geni ali življenjski slog? Kaj še vpliva na zdravje moških in žensk? Na vsa ta vprašanja nam je pomagala odgovoriti Tina Lesnik, dr. med., spec. javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Avtorica: Katja Štucin

V zadnjih 30 letih se število umrlih v Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) ne spreminja kaj dosti. Letno umre med 19.000 in 20.000 prebivalcev ali povedano drugače med devet in deset oseb na tisoč prebivalcev. Zadnji podatki, objavljeni na SURS-evi spletni strani izpostavljajo, da je v letu 2018 umrlo 20.485 prebivalcev, od tega 10.113 moških in 10.372 žensk, ali 0,1 % manj kot v letu 2017. Umrli moški so bili stari povprečno 74,1 leta, umrle ženske 81,6 leta. Povprečna starost umrlih prebivalcev se tako še naprej počasi zvišuje. Tisti, ki so umrli v letu 2018, so bili ob smrti stari povprečno 77,9 leta.

Ob tem velja izpostaviti, da je bilo najmanj umrlih na 1.000 prebivalcev v osrednjeslovenski (8,2), največ umrlih na 1.000 prebivalcev pa v pomurski statistični regiji (12,2). Kot so še zapisali na SURS-u v posameznem letu umre običajno največ oseb v zimskih mesecih, in sicer v januarju, februarju, marcu in decembru. V letu 2018 jih je v teh mesecih umrlo 37,1 %. Marec je bil v letu 2018 mesec z največjim številom umrlih in edini, v katerem je umrlo več kot 2.000 prebivalcev. Dan z največ umrlimi v letu 2018 pa je bil 27. februar. V tistem dnevu je umrlo 82 prebivalcev. Povprečno je v letu 2018 umrlo 56 prebivalcev na dan.

Prezgodnja umrljivost se znižuje

Prezgodnja umrljivosti prebivalcev je podatek, ki pove, koliko oseb med umrlimi v posameznem letu v odstotkih je bilo ob smrti starih do 65 let (zdajšnja definicija SURS-a, ta starostna meja se s staranjem prebivalstva že premika v kasnejša obdobja in je ponekod že 75 let) . V letu 2018 je bilo takih smrti v Sloveniji po podatkih SURS-a 16,5 %, in sicer med moškimi 22,7 %, med ženskami pa 10,5 %. Delež takih smrti je med moškimi vedno višji kot med ženskami, se pa za oba spola znižuje.

Pred desetimi leti (v letu 2008) je za moške znašal 32,5 %, za ženske pa 13,1 %. »Pričakovana življenjska doba raste, tako za ženske kot moške. Pri moških je v zadnjih desetih letih rastla bolj strmo, vendar še vedno ni prehitela pričakovane življenjske dobe žensk. Pri obeh spolih pa smo dosegli povprečno pričakovano življenjsko dobo v EU. Po zadnjih podatkih je pričakovana življenjska doba za žensko 84 let in za moškega 78,3 leta. Gre za pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu, kar pomeni, da toliko let življenja lahko pričakuje deklica ali deček, ki se je rodila leta 2018, to je leto zadnjega podatka,« dodaja Tina Lesnik, dr. med. Pričakovano trajanje življenja je torej povprečno število let življenja, ki jih oseba, stara n-let, še lahko pričakuje, ob predpostavki, da bo umrljivost po starosti od leta opazovanja dalje ostala nespremenjena.

Bolezni, ki so vzrok za smrt

V laični javnosti odmeva dejstvo, da največ ljudi, tako moških kot žensk, umre zaradi raka. To sicer ne drži popolnoma, so pa rakava obolenja res na drugem mestu po pogostosti. Katere bolezni so torej najpogostejši vzrok za umrljivost pri obeh spolih, pa nam je pomagala razsvetliti Tina Lesnik. »Daleč najpogostejša skupina vzrokov smrti so bolezni obtočil, sledijo rakava obolenja. Precej za tema dvema skupinama bolezni sledijo poškodbe ter nato bolezni dihal. Vodilni vzroki umrljivosti se med spoloma nekoliko razlikujejo. Pri ženskah so na prvem mestu bolezni obtočil, pri moških pa rak. Nas zelo zanima tudi prezgodnja umrljivost, kamor štejemo vse smrti, ki se zgodijo pred določeno starostjo, to je 65 oziroma 75 let.

Vodilni vzroki prezgodnje umrljivosti so enaki pri obeh spolih, in sicer na prvem mestu močno vodi rak, sledijo bolezni obtočil in nato poškodbe. To velja za oba spola, katere pa so tiste bolezni, ki prizadenejo samo en spol in so pogosto vzrok za umrljivost? Po besedah Tine Lesnik so to seveda bolezni, vezane na spol. »Rak dojke je na primer tisti vzrok za številne smrti le pri ženskah (sicer obstaja tudi rak dojke pri moškem, vendar je v primerjavi z ženskami zelo redek). Čeprav ta rak postaja vse bolj ozdravljiv in se stopnja preživetja veča, pa gre za raka, ki prizadene veliko število žensk, saj je to pri njih prvi najpogostejši rak po pojavnosti. Pri moških je seveda zelo pogost rak prostate, po umrljivosti pa je prav tako kot rak dojke pri ženskah na drugem mestu, takoj za pljučnim rakom, ki je najpogostejši rak, zaradi katerega umirata oba spola.«

Preberite tudi prispevek: Zakaj moški umirajo mlajši? – ABCzdravja.si

Vplivi na življenjsko dobo posameznika

Življenjsko dobo kot rečeno skrajšujejo bolezni, ki vodijo v prezgodnjo smrt. »Vzroki bolezni so številni, nekateri so taki, na katere lahko bolj, na druge manj ali skoraj nič ne moremo vplivati. Tisti, na katere lahko vplivamo, so življenjski slog, dejavniki tveganja, bivanjsko in družbeno okolje, socialnoekonomski dejavniki, zdravstvena oskrba …« poudarja Tina Lesnik. Življenjski slog, ki ga zaznamujejo tudi slabe razvade, torej prav tako vpliva na zdravje oziroma kakovost življenja in posledično tudi na življenjsko dobo posameznika.

Obstajajo raziskave, ki bi razkrile, ali imajo več razvad moški ali ženske? Kot pojasnjuje Tina Lesnik, so dokazane številne povezave med boleznimi in določenimi dejavniki oziroma vzorci vedenja, ki jih zato imenujemo dejavniki tveganja. »Na primer zelo jasna in močna je povezava med kajenjem in nastankom pljučnega raka ali povezava med pitjem alkohola in jetrno cirozo, ki tudi vodi v jetrnega raka. Po mednarodno uveljavljenih in primerljivih raziskavah, ki jih opravljamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je pojavnost dejavnikov tveganja zelo pogosto bolj prisotna pri moških kot pri ženskah, tako da bi lahko rekli, da se moški vedejo bolj tvegano in bolj tvegano živijo.«

Če na kratko povzamemo, zakaj moški umirajo pred ženskami, bi lahko rekli, da so prav gotovo med ključnimi vzroki oblike vedenja in življenjske izbire, ki ne podpirajo zdravja. Poleg tega smo si po besedah Tine Lesnik različni v odzivih in prilagajanjih na različne izzive, različno delujemo v različnih okoljih. Moški pogosteje prezgodaj umirajo zaradi poškodb, tako v prometu, na delovnem mestu kot v prostem času, kar je odraz večjega izpostavljanja tveganim okoliščinam. Ta različnost pa se gotovo izrazi tudi v zdravju oziroma bolezni.

Sami poskrbimo za svoje zdravje

Na življenjsko dobo torej vplivajo številni dejavniki, zagotovo ne moremo sami povsem vplivati na to, kako dolgo bomo živeli. Lahko pa sami naredimo vsaj nekaj, da poskrbimo za svoje zdravje in živimo karseda dolgo. »Kar lahko naredimo sami, je, da se odločamo za zdrave izbire in možnosti, izogibamo se tveganim vedenjem ter se odzovemo in udeležujemo organiziranih presejalnih programov,« nam za konec polaga na srce Tina Lesnik. V Sloveniji obstajajo številne presejalne preiskave v vseh obdobjih življenja, od preiskav v prenatalnem in neonatalnem obdobju ter nato do presejalnih preiskav v okviru zdravstvenega varstva dojenčkov, šolskih otrok in do odraslih, ki se izvajajo v referenčnih ambulantah.

Poleg naštetega pa so trije nacionalni organizirani programi, ki posameznika v določenem starostnem obdobju dejavno vabijo k presejanju. To so presejalni program ZORA (rak materničnega vratu), presejalni program DORA (rak dojke) in presejalni program SVIT (rak debelega črevesja in danke). Če sklenemo, izkoristimo dane možnosti in se odzovimo na možnosti pregledov, ki nam morda lahko rešijo življenje.

Preberite tudi prispevek: Kdaj se začne preventiva? – ABCzdravja.si

ABC

A Deček, rojen v letu 2018 v Sloveniji, lahko pričakuje, da bo dočakal 78,32 leta, deklica, rojena v istem letu, pa 83,98 leta.

B Pričakovana življenjska doba raste, tako za ženske kot moške.

C Odločajmo se za zdrave izbire in možnosti, izogibajmo se tveganim vedenjem ter se odzovimo in se udeležujemo organiziranih presejalnih programov.