Avtorica: Nika Arsovski
Neprijetnosti na potovanjih lahko doletijo prav vse, vendar pa si prav posebno skrb zaslužijo nosečnice, otroci in starejši člani naše ‘posadke’. Najmlajši so na potovanjih podvrženi številnim spremembam, saj spoznavajo novo okolje, zaradi česar lahko hitro zbolijo za prebavnimi okužbami ali različnimi virozami, ki jih spremljata bruhanje in driska. Prav slednja je skorajda stalnica potovanj, ki ne doleti le otrok, temveč tudi odrasle. Številni se tako okužijo s hrano ali pa povzročitelje bolezni prenesemo v telo z onesnaženimi rokami. Medtem ko blaga driska mine sama od sebe, pa lahko v nekaterih primerih bolnika zadrži tudi v postelji in zahteva spremembo naših potovalnih načrtov.
Veliko popotnikov, ki raziskujejo države Latinske Amerike, Afrike in Azije, se sooča z neprijetno drisko, ki vodi v izgubo tekočine in elektrolitov, kar je lahko ob visokih tropskih temperaturah še kako problematično. Prav zato je treba kaj kmalu nadomestiti izgubljene snovi, zato strokovnjaki priporočajo glukozno-elektrolitsko sol, pa tudi pitje prekuhane vode in nesladkanih čajev. Pomagate si lahko tudi s probiotiki, ki pripomorejo k normalizaciji črevesne flore ter z medicinskim ogljem. Tekočino vnašajmo v manjših količinah.
Če driska po nekaj dneh nikakor ne mine, se počutite dehidrirane ali pa opažate tudi drugačne spremembe, ki bi lahko ogrozile vaše zdravje, nemudoma obiščite zdravnika. Prav tako se nanj obrnite, če opazite težave z drisko pri dojenčkih, ki so še posebej občutljivi na izsušitev. Prav zaradi pomanjkanja tekočine ne pozabimo na nekaj ustekleničene vode, ki naj bo vedno pri roki, in na nepredvidene zastoje v prometu, v katerih lahko ostanemo brez tekočine. Med raziskovanjem okolice malčki naletijo tudi na številne pike žuželk ali poškodbe, zato bodimo pripravljeni tudi na te – ne pozabimo v kovček spakirati mazila za lajšanje bolečin, pršila za rane in še nekaterih drugih pripomočkov, ki so obvezni del potovalne lekarne.
Starejši naj bodo v poletnih mesecih pozorni na povišano telesno temperaturo, ki nastane kot posledica nezmožnosti telesnega ohlajanja, prav zato naj se zadržujejo v hladnih prostorih in se izogibajo večjim telesnim naporom, v primeru težav pa naj se obrnejo na zdravnika. Tudi starejši so v poletnih mesecih na udaru pred dehidracijo, saj imajo zmanjšano možnost za ohranjanje vode v telesu in zmanjšan občutek za žejo. Prav zato je hidracija pri starejših bistvenega pomena, zaužijejo pa naj predvsem zadostno količino brezalkoholnih in nesladkanih pijač, najbolje vode.
Posebej previdne naj bodo tudi nosečnice, ki se odpravljajo na potovanja, saj so dosti bolj dovzetne za najrazličnejša vnetja, ki se lahko hitreje pojavijo v toplih in vlažnih območjih. Prav tako naj se z izbranim ginekologom posvetujejo o tveganjih in lažjih manjših nevšečnostih, ki jih lahko doletijo na potovanju, naučijo pa naj se prepoznati tudi resnejše komplikacije, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. S seboj naj v primeru nevšečnosti vzamejo materinsko knjižico, v težavah pa jim bodo prav prišle tudi kreme za lajšanje težav s hemoroidi, sredstva proti slabosti …
Nosečniške težave so sicer najpogostejše v prvem in zadnjem trimesečju nosečnosti, zaradi česar naj se nosečnice vsaj proti koncu ‘veselega pričakovanja’ izogibajo daljšim potovanjem. Večina letalskih družb sicer dovoljuje polete do 36. tedna nosečnosti, medtem ko potovanja s križarkami nosečnicam, ki so noseče več kot 28. tednov, odsvetujejo. Med potjo naj bodo tako pozorne na dogajanje v telesu, večkrat naj vstanejo s sedeža in se pretegnejo ter razgibajo, saj je nastanek venske tromboze pri nosečnicah pogostejši kot pri preostalih potnikih. Pred samim potovanjem naj se bodoče mamice prepričajo o zdravstveni oskrbi na destinacijah, ne pozabijo pa naj tudi na ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki vključuje še nerojenega otroka in nujni transport v domovino.
Če mislite, da so cepljenja potrebna le za potovanja v tropske kraje, se motite. Vrsta priporočenih cepljenj je sicer odvisna od posamezne države, trajanja, namena in načina potovanja ter lastnosti posameznega potnika. Strokovnjaki tako priporočajo predvsem cepljenja proti hepatitisu A, ki je lahko samostojno ali pa v kombinaciji s cepivom proti hepatitisu B. Za potovanja v nekatere tropske kraje je priporočljivo še cepljenje proti tifusu, meningokoknemu meningitisu, japonskemu encefalitisu in rumeni mrzlici, v primeru potovanj na prizadeta območja. Poleg tega so priporočljiva še cepljenje proti otroški paralizi, gripi, steklini in tetanusu. Pri nekaterih vrstah cepljenj je za pridobitev visoke zaščite potrebno opraviti dva odmerka cepljenja v razmiku vsaj štirih tednov, s katerima preprečimo razvoj bolezni v primeru okužbe. Prav zato cepljenje v zadnji minuti ni priporočljivo, temveč se o tem pozanimajte vsaj mesec in pol pred odhodom.
Pri nekaterih vrstah cepljenj je dovolj le en odmerek, ki ga opravimo vsaj dva do tri tedne pred odhodom na potovanje. Pred potovanjem na malarična območja se je priporočljivo pozanimati o ustrezni zaščiti, saj obstaja več vrst antimalarikov, s katerimi zmanjšamo tveganje za boleznijo, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Zdravnik v potovalni ambulanti vam bo glede na vaše potrebe svetoval primerno vrsto antimalarikov, glede na stranske učinke, dolžino potovanja, destinacijo in posebne okoliščine. Nosečnice se lahko pred nastankom nekaterih boleznimi zaščitijo s tako imenovanimi ´mrtvimi´ cepivi, ki ne predstavljajo tveganja ne za nosečnico ne za razvijajoči se plod, posebno pozornost pred odhodom na potovanje pa posvetimo tudi malčkom ter tako poskrbimo za ustrezno zaščito otrok z vsemi predpisanimi otroškimi cepljenji.
Pred potovanjem ne smemo pozabiti na potovalno lekarno, v kateri hranimo zdravila, ki jih bomo med počitnikovanjem potrebovali. Če potujemo z letalom, je ta priporočljivo hraniti v ročni prtljagi, sicer pa zdravila hranimo stran od dosega otrok, zaščitimo pa jih tudi pred svetlobo, vlago in toploto. Kronični bolniki naj si pred potovanjem zagotovijo zadostno količino zdravil, računajo pa naj tudi na podaljšanje potovanja v primeru zapletov. V izogib nevšečnostim naj s seboj vzamejo tudi spremno pismo v angleščini, podobno naj se ravnajo tudi alergiki. Nekatera zdravila boste morda morali prijaviti na carini, zato pred odhodom prosite zdravnika za pisno potrdilo. Sladkorni bolniki boste slednjega prav tako potrebovali, saj v nasprotnem primeru lahko pride do zapletov s transportom igel in brizg.
Obvezen del potovalne ‘prtljage’ predstavlja tudi zdravstveno zavarovanje. Zavarovane osebe imajo sicer zagotovljene pravice do nujnih oz. potrebnih zdravstvenih storitev v zdravstvenih ustanovah, ki so del državne zdravstvene mreže. Vsaj štiri dni pred potovanjem si tako zagotovite evropsko kartico zavarovanja, ki vas bo do neke mere zaščitila na potovanjih po evropskih deželah, med drugim pa vam ta lahko pride prav tudi na potovanju po Avstraliji. Vendar pa se pred samim potovanjem pozanimajte o pogojih, saj boste v nekaterih državah brez težav uveljavljali svoje pravice, medtem ko nekoliko drugačna ‘pravila’ veljajo tudi za države nekdanje Jugoslavije.
Zavarovane osebe morajo sicer same poravnati strošek nujne medicinske pomoči, po vrnitvi pa na osnovi predložene dokumentacije ZZZS, v upravičenih primerih, te stroške povrne, in sicer višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Neprijetnostim se sicer lahko izognete s sklenitvijo komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, ki vam bo prišel prav tudi za potovanja zunaj meja Evrope.
Naj bo tudi pot na želeno destinacijo prijetna.
Če potujete z otroki, ne pozabite na zadostno količino tekočine in na primerno hrano, najbolj bodo malčke med potjo nasitili lahki obroki, ki ne povzročajo teže v želodcu. Poleg obveznih pleničk, krpic in krem pa mamice ne pozabite tudi na vlažilne robčke, ki vas bodo med potjo rešili nevšečnosti. Za vsak primer lahko v torbo shranite še nekaj rezervnih oblačil, čas pa bo otrokom hitreje minil v družbi najljubših igrač ali potovalnih iger.
V poletnih mesecih izberite udobna oblačila iz naravnih materialov. Obvezna oprema pa je tudi ustekleničena voda, nanjo ne pozabite tudi na letalu, kjer pomanjkanje tekočine lahko povzroči zatekanje stopal in gležnjev.