Čeprav je plastična kirurgija dokaj mlada veja kirurgije, se tudi v našem prostoru vse bolj uveljavlja, predsodki in tabuju, povezani z njo, pa so vse manjši. Veliko ljudi to vejo kirurgije pogosto povezuje le z estetskimi posegi, s katerimi želi sicer zdrav posameznik spremeniti oziroma »popraviti« določene nepravilnosti na svojem telesu. Plastična kirurgija se ukvarja s čisto vsemi tkivi v telesu. Poleg spreminjanja videza telesa je pomembno področje plastične kirurgije tudi ponovno vzpostavljanje funkcije tkivom in organom, ki so jih prizadele bolezni in poškodbe. Kirurg želi s posegom neko določeno tkivo po obliki, zgradbi in delovanju narediti čim bolj podobno naravnemu. Z dr. Maticem Fabjanom, specialistom plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, smo spregovorili predvsem o estetskih posegih ter vprašanjih in dilemah, ki se v zvezi z njimi
Avtorica: Andreja Košir
Razlike med plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo
Kot pojasnjuje dr. Matic Fabjan, plastikos v grškem jeziku pomeni oblikovati in od tod izhaja beseda plastična kirurgija, kar pomeni oblikovanje telesa s kirurško tehniko. Rekonstrukcija pomeni, da neki del telesa ponovno oblikujemo oz. ga rekonstruiramo in na ta način obnovimo njegov pomen.
S plastično kirurgijo navadno poskušamo popraviti posledice po hudih opeklinah ali poškodbah, raku, nekaterih operacijah (na primer po odstranitvi dojke) … S posegom poskušamo vse, da bi ohranili delovanje prizadetega dela telesa ali ustvarili čim bolj naraven videz.
Sogovornik pojasni, da že pojem estetska kirurgija sam po sebi nakazuje, da gre za estetske (torej lepotne) korekcije določenih predelov na telesu. Z estetskimi operacijami lahko svoj videz izboljšamo (spremenimo) na številne različne načine. Lahko se na primer odstranijo kožne pege ali pa izboljša videz brazgotin ali drugih nepravilnosti. Z operacijo je mogoče spremeniti obliko in velikost nosu, brade, čeljusti, prsi, lahko se odstranita odvečna koža ali maščoba …
Po besedah dr. Matica Fabjana lepotni posegi tudi pri nas vedno bolj izgubljajo sloves tabuja in ta veja kirurgije se je med Slovenci in Slovenkami dobro prijela. Dr. Fabjan sicer točnih podatkov o številu opravljenih lepotnih operacij nima, vendar pa ocenjuje, da se za tovrstne posege odloči približno 5 % populacije.
Z lepotnim posegom do večje samozavesti
Sogovornik pove, da se za lepotne posege še vedno pogosteje odločajo ženske, in sicer je razmerje približno 80 : 20 v prid nežnejšemu spolu. »Najpogostejši estetski posegi so še vedno korekcija dojk, odstranitev odvečne maščobe oz. kože, korekcija nosu, obrazno glajenje gub,« pojasni dr. Matic Fabjan.
Dr. Fabjan pravi, da je bistvo estetske kirurgije predvsem krepitev samopodobe, pridobivanje samozavesti in izboljševanje splošne kakovosti življenja. Kot še doda strokovnjak, se 90 % ljudi k njim obrne le zaradi ene težave in ko to odpravijo, se ne vračajo več, saj so dosegli želeno in nekako osrečili svojo dušo. »Popolnoma drugače pa je s povratniki, ki vseskozi iščejo uteho v neki estetski korekciji. Na tak način navadno nikoli ne rešijo svojega problema, saj ta izvira od drugje. Taki pacienti potrebujejo posebne obravnave in veliko pogovora,« še pove dr. Matic Fabjan.
Priprava na lepotni poseg
Kot pojasnjuje sogovornik, je priprava na lepotni poseg zelo utečen postopek, ki zahteva natančen predoperativni pogovor in predstavitev vseh dobrih in slabih strani samega posega: »Kirurg mora natančno prisluhniti pacientu in ugotoviti, kaj si ta želi, saj le tako lahko pridemo do želenega rezultata, kar pa je za pacienta najpomembneje.« Dr. Fabjan še pove, da če ugotovijo, da pacient ni popolnoma pripravljen na določen poseg, tega seveda preložijo, pacientu pa dajo več časa za razmislek in ga pozneje povabijo na dodaten razgovor. »Vsak estetski kirurg mora biti tudi zelo dober psiholog,« dodaja dr. Matic Fabjan. Sogovornik pravi, da je paciente največkrat strah, kakšen bo končni rezultat posega in to je tisto, čemur pred posegom sam daje velik poudarek. Pacientu je treba podrobno razložiti potek posega, ga seznaniti z vsemi tveganji, prav tako pa si mora znati predstavljati tudi svojo novo podobo.
Po besedah strokovnjaka je okrevanje po posegu odvisno od vrste in obsega posega: »Določeni posegi ne zahtevajo posebne obravnave, pacient pa okreva po le nekaj dneh. Pri večjih kirurških posegih pa je okrevanje seveda daljše in hkrati zahteva tudi sodelovanje različnih medicinskih strok in osebja.«
Dr. Matic Fabjan še poudarja, kako zelo pomembno je imeti kakovosten tim, na katerega se lahko popolnoma zaneseš, seveda pa tudi paciente, ki točno vedo, kaj si želijo in kakšni bodo končni rezultati. Uspeh je tako zagotovljen, zadovoljstvo pa obojestransko.
Junij 2014
