Okolje, ki nas obdaja, vpliva na naše počutje in razpoloženje ter s tem posredno tudi na naše zdravstveno stanje. Čim ugodnejša je mikroklima, boljše se počutimo. Osnovni dejavniki, ki vplivajo na naše počutje, so: temperatura zraka, relativna vlaga, hitrost gibanja zraka, temperature sten in tal, ki nas obdajajo, količina svežega zraka, nečistoče v njem, vsebnost različno prijetnih ali neprijetnih vonjav ter koncentracije različnih plinov.

Ste vedeli, da povprečna družina ustvari 15 litrov vlage na dan?

Vlažnost zraka razumemo kot relativno vlažnost oziroma razmerje parcialnega tlaka in tlaka nasičene vodne pare v odvisnosti od temperature. Vlažnost zraka pomembno vpliva na občutek ugodja, saj največji del življenja preživimo v zaprtih prostori. Vlažnost zraka v prostoru, kjer bivamo ali delamo, je odvisna od temperature, močan vpliv pa imajo tudi predmeti, ki so v prostoru. Le-ti lahko vlago bodisi vežejo nase bodisi jo oddajajo v prostor.

Za popoln občutek ugodja v prostoru naj bi bila temperatura zraka v prostoru 22-24 stopinj Celzija, relativna vlažnost pa 40-55 %.

Pozimi se zaradi presuhega zraka, ko je zračna vlaga v stanovanju običajno 20-30 %, pogosteje pojavljajo obolenja, kot so alergije, občutek oteženega dihanje, prehladi. Zaradi izsuševanja zraka se poveča nastajanje prahu, ta pa v stiku z ogrevanimi površinami izloča različne snovi, ki dražijo dihalne organe.

Prav nasproten pa je pojav prekomerne vlage v prostorih in razvoj plesni na notranjih  površinah. Pravega vzroke za prekomerno vlago in razvoj plesni je težko določiti, saj sta oba pojava povezana z mnogimi dejavniki. Med vzroke za  nastajanje vlage v prostoru lahko štejemo nepravilno uporabo prostora in neprimernih ter prekomernih aktivnosti v njem. Dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje, pranje, sušenje perila ter nezadostno prezračevanje veliko pripomorejo k nabiranju prekomerne vlage v prostoru. Drug sklop nepravilnosti pa nastane zaradi gradbenih nepravilnostih, poškodb, konstrukcijskih napak, prehitre vselitve.

 Prekomerna vlažnost in nastanek plesni

Prekomerna vlažnost je glavni vzrok za nastanek plesni, za njen razvoj zadostuje že 80-85 % vlažnost v prostoru. V bivalnem okolju je vedno dovolj hranljivih snovi za razvoj plesni, naj jih naštejemo nekaj: ometi, disperzijske barve, les, tekstil, tapete, prah in še kaj bi se našlo. Plesni uspevajo tako v svetlem kot temnem okolju, razvojna doba pa znaša od dveh pa do šestih mesecev. Topla vlaga nudi dobre pogoje za nastajanje mikroorganizmov in nevarnost infekcij. Hladna vlaga pa lahko sproži razvoj revmatičnih obolenj in zmanjšanje imunske odpornosti.

Simptomi vlage v hiši:

• rosijo se notranja stekla
• na oknih se lušči barva in nastaja plesen
• tapete v kotih odstopajo, v kotih, za pohištvom ter za zavesami na zidu pa nastajajo rumeni madeži
• v vlažnih in hladnih prostorih na notranji strani zunanjih sten nastajajo glive in plesni
• v omarah in za pohištvom zaudarja po plesni
• kadar stopite v prostor, začutite vonj po plesnobi
• predali, vrata in okna se zatikajo, ker se je les napel.

Že z nekaterimi ukrepi, izboljšavami lahko zagotovimo odpravo kondenzacije:

• Ob gradnji ali obnovi zagotovimo ustrezno toplotno izolacijo sten in stavbnega pohištvo.
• Pri stavbnem pohištvu izberimo stekla in profile s čim manjšo razliko v toplotni prehodnosti.
• Čim bolj enakomerno ogrevajmo vse stanovanjske prostore oziroma zapirajmo vrata, če so med prostori temperaturne razlike.
• Pravilno in zadosti prezračujmo bivalne prostore.
• Pohištvo naj bo odmaknjeno od sten 5-10 cm.