Relativna zračna vlaga ima zelo pomemben vpliv na naše počutje. Optimalna stopnja zračne vlažnosti je ca. 45-65% (higrometrska stopnja). Pod to stopnjo je zrak presuh, nad to stopnjo pa je prevlažen. Če je relativna vlažnost 100%, pomeni, da vlaga ne more izhlapevati zaradi prenasičenosti zraka in v tem primeru se nahajamo v meglenem okolju.
Penetracija skozi odprte pore: večina materialov je poroznih (npr. mavčne stene), kar omogoča prodor tekočine
Kapilarno delovanje: če se vaš dom nahaja na vlažnem področju ali če so osnovne stene porozne, potem se vlaga nabira in prodira po stenah. Na stenah lahko celo opazite vlažne madeže.
Infiltracija skozi razpoke: nepravilnosti oz. poškodbe na objektih omogočajo prodiranje vlage (sneg, dež).
Izlivi vode: pomivalni stroji, kopeli, poškodbe cevi itd.
Kondenz ali para: zrak vsebuje vlažne hlape. Količina teh hlapov je odvisna od temperature prostora.
Kondenz je viden v prostoru na ogledalih ali oknih po tuširanju, pri kuhanju itd.
Hiša: Običajno se povišana stopnja vlage pojavi v starejših stavbah, zelo pogosto pa je tudi zaznamo v novejših objektih. Odvečna vlaga povzroča madeže na stenah, nastanek plesni, krušenje ometa, odstopanje tapet, rjavenje opreme, zatohel zrak itd. Prekomerna vlažnost zraka lahko poškoduje tudi vaše stvari, obarva oblačila z rumenkastim odtenkom, povzroči zatohlost zraka, razvoj plesni ali madežev. Neprijetne vonjave se vpijejo v oblačila in opremo.
Zdravje: Kondenz na oknih je prvi znak za visoko zračno vlago in lahko povzroča občutek hladu.
S pojavom kondenza, vlažnih zidov, plesni itd. se povečujejo tudi tveganja za obolenja. Prekomerna zračna vlaga pa povečuje tudi pojav alergij in celo revmatizma. Alergije na hišni prah povzročajo draženje kože, vnetje grla in celo astmatične težave. Ali ste vedeli, da v povprečju 20% Evropejcev boleha za alergijo na hišni prah? Po informacijah BMJ (British Medical Journal) je glavni povzročitelj tovrstnih alergij ravno prekomerna zračna vlaga. Prašne bakterije se namreč razvijajo ravno pod vplivom vlage.
Februar, 2011