Lahko se odločimo, ali bomo jedli sadje in zelenjavo iz hipermarketov in trgovin, ki ima manj koristnih vitaminov in mineralov, imamo pa tudi možnost, da kupujemo neoporečno, bolj zdravo, dražjo eko prehrano. O tem čivkajo že vrabci. Kaj pa oblačila? Marsikdo se ne zaveda, da so lahko bolj zdrava in eko tudi oblačila. Kakšno obleko nosimo sicer? Na ta in podobna vprašanja bo odgovorila prof. dr. Petra Forte Tavčer. 

Avtor: Andreja Hergula

Vsepovsod prebiramo, da so zdaj v modi oblačila »iz recikliranih materialov in organskih surovin«. Kaj konkretno pomeni ta izraz?

Reciklirano pomeni, da je ponovno uporabljeno. Pri tem so lahko vlakna pridobljena iz uporabljenih izdelkov (npr. iz rabljenih plastenk) ali iz prej uporabljenih vlaken (npr. izolacijski materiali ali polnila za pohištvo iz rabljenih in predelanih tekstilij). Možno pa je tudi iz starega nemodernega oblačila s preoblikovanjem narediti moderno oblačilo.

Organske surovine so v bistvu napačno prevedena oznaka za ekološke surovine, saj v angleščini organic product označuje ekološke izdelke. Strogo strokovno so skoraj vsa vlakna organska (tudi sintetična), razen nekaterih anorganskih, kot so steklena, azbestna vlakna ipd.

Kot ekološke surovine pa lahko označimo ekološko pridelana naravna vlakna, med katerimi na tržišču prevladuje bombaž, ki nosi oznako organic cotton. Tak bombaž pridelujejo brez pesticidov, herbicidov (snov, ki uničuje nezaželeno rastlinje in v višjih koncentracijah povzroča raka) in umetnih gnojil, belijo in barvajo ga pod strogo definiranimi pogoji, z minimalno uporabo kemikalij, vode in energije. Pogoji pridelave oz. predelave so predpisani in nadzorovani. Izdelki iz takšnega bombaža imajo minimalen vpliv na okolje.

Ali eko obleke trajajo manj časa kot druge, se hitreje ponosijo?

Eko obleke naj bi bile enake ali boljše kakovosti kot ostale. Za verodostojen odgovor na vaše vprašanje pa bi morali narediti nekaj analiz. Izmerili bi lahko obstojnost obarvanj na pranje in svetlobo, obstojnost izdelka na različne mehanske obremenitve, npr. na trganje in drgnjenje. Izmerimo pa lahko tudi, če so na izdelkih prisotne nezaželene (strupene) primesi. Pričakovala pa bi, da se izdelki iz recikliranih materialov hitreje ponosijo, saj ima vsak material določeno življenjsko dobo, pri recikliranju se namreč kopičijo nepravilnosti in različne primesi v materialih.

Kaj pa eko čevlji, eko pasovi, eko torbice? So že prisotni na slovenskem tržišču? Kakšne so cene?

Nimam podatkov. Tukaj bi lahko omenila le eko torbice oz. vrečke, ki jih delajo iz odpadnih materialov, npr. trgovinskih vrečk.

Slišala sem, da so nekatera nova oblačila, ko jih prineseš iz trgovine, strupena. Zakaj? Predvidevam, da so eko oblačila bolj »zdrava«.

Novi tekstilni izdelki lahko vsebujejo nekatere kemikalije ali ostanke kemikalij, ki izvirajo iz njihove kemijske predelave, npr. iz barvanja, tiskanja ali končnih apretur (dokončna obdelava tkanin, usnja, papirja zaradi boljšega videza, kakovosti, površine, leska preko pare, toplote in kemičnih sredstev). Takšna spojina je npr. formaldehid, ki pa se s pranjem v veliki meri odstrani. Možno je tudi, da bi zdravju škodili neizprani nevezani ostanki barvil, ki lahko povzročijo alergijske reakcije pri občutljivih ljudeh. Evropska zakonodaja že vrsto let prepoveduje uporabo barvil, ki bi lahko škodila zdravju. Včasih lahko alergijske reakcije povzročijo tudi netekstilni deli oblačil, kot so gumbi, zadrge, … Kakovostno izdelana oblačila niso strupena, posebej takšna ne, ki nosijo katero od ekoloških oznak, med takšne pa spadajo seveda eko oblačila.

Kako opazimo eko oblačila med raznovrstne ponudbe? Na katere oznake moramo biti pozorni?

Tekstilna oblačila in drugi izdelki (posteljnina, krpe, zavese) lahko pridobijo različne ekološke oznake. Teh je mnogo. Nekatere oznake so nacionalne, druge mednarodne, nekatere zasebne, druge državne. Vsaka tovrstna oznaka predpisuje določene lastnosti tekstilij in način proizvodnje. Obstajajo različni kriteriji. Pri nas sta najbolj znani oznaki Eko-tex 100 in Evropska ekološka  marjetica. Izdelki lahko pridobijo ekološko oznako oz. certifikat, če ustrezajo predpisanim kriterijem glede surovinske sestave, kakovosti, prisotnih kemikalij, postopka pridobivanja in predelave. Vendar pa ta certifikat še ne pomeni, da izdelek nima vpliva na okolje, temveč je ta vpliv znan in nadzorovan.

Kako drzna se vam zdi trditev: »Raje nosi stare stvari iz omare, ali si zamenjaj kak kos oblačila s kolegico, kot pa kupuj nova oblačila, četudi eko«?

Glede na to, da prav vsaka človekova dejavnost, še posebej proizvodnja, vpliva na okolje, tudi če se trudi biti okolju prijazna, se mi zdi takšna trditev smiselna. Seveda glede vpliva na okolje in ne glede vpliva na človekovo zdravje. Ni narobe, če si kupimo oblačilo, ki ga potrebujemo, še posebej ne, če je kakovostno in ga lahko nosimo dolgo časa. Narobe je, da si kupujemo stvari, ki jih ne rabimo, ali nekakovostne stvari, ki jih oblečemo le enkrat ali celo nikoli.

Hipotetično: Če v trgovini držim v roki eko majico in majico, ki te oznake nima, ter se odločam med njima, kako bi me kot prodajalka prepričali, naj raje kupim tisto bolj ekološko?

Za izdelavo eko majice se je porabilo manj kemikalij, vode in energije in zato smo z nakupom takšne majice manj obremenili okolje. (Če pa majice ne potrebujemo, smo škodili okolju, saj ima tudi pridelava ekološkega bombaža vpliv na okolje.)

Na spletu sem našla precej izzivalna trditev: »Le kako naj bi bilo oblačilo eko, če svojo življenjsko pot začne na afriški plantaži bombaža, jo nadaljuje po zraku do Kitajske ali Indije, naposled pa svojo pot z ladjo zaključi v evropski ali ameriški prodajalni?« Kako komentirate ogromno količino goriva, ki se porabi zato, da neko oblačilo pride do naše trgovine?

Trditev govori sama zase in sploh ni izzivalna, temveč odraža stanje na naši Zemlji.

Kot sem nakazala že v prejšnjih odgovorih, tudi ekološka pridelava ni brez posledic za okolje.

Ekoloških oznak je veliko in nekatere med njimi imajo manjšo težo kot druge. Izdelek lahko nosi neko eko oznako, čeprav je njegov ogljični odtis (seštevek emisij CO₂) visok. Kriterije za ekološke oznake bi morali poenotiti in predstaviti javnosti!

April, 2011