Svetloba je vir življenja in nas spremlja tako podnevi kot ponoči, a vendarle vemo o njej zelo malo. Dr. Matej B. Kobav, univ. dipl. inž. el., je zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zase pravi, da je »razsvetljenec«, svoje raziskovalno delo pa je še posebej posvetil proučevanju svetlobe.

Avtor: Damijana Škrlj

 

Dr. Kobav, pojem svetloba je kompleksna opredelitev. Kako ste se pričeli ukvarjati z vprašanjem svetlobe?  

V začetku sem se kot elektroprojektant ukvarjal z različnimi področji elektrotehnike ter tudi z načrtovanjem razsvetljave, kasneje pa pričel na pobudo prof. Bizjaka kot asistent sodelovati s Fakulteto za elektrotehniko. Tako se že 10 let profesionalno ukvarjam z meni ljubim področjem, razsvetljavo.

 

Kakšna je razlika med dnevno svetlobo, ki prihaja v prostor skozi okno, in svetlobo, kateri smo izpostavljeni zunaj naših zidov?

Dnevno svetlobo ločimo glede na vir. Primarni vir je sonce, sekundarni pa nebo. Raziskovanje dnevne svetlobe dejansko pomeni raziskovanje svetlobe, ki jo oddaja vedno prisotno nebo. Raziskujemo nebo in porazdelitev svetlosti neba, jakost direktne sončne svetlobe pa določimo na podlagi naslednjih parametrov: direktne sončne svetlobe, jasnosti neba, datuma, ure, časa, stopnje onesnaženosti in drugega. Svetlobi sonca in neba se med seboj precej razlikujeta tako po barvi kot po termodinamični temperaturi, ki jo merimo v kelvinih.

Direktna sončna svetloba je zaradi nekoliko bolj rdečega spektra zelo podobna žarnici na žarilno nitko in znaša 2.700–3.000 kelvinov, medtem ko je dnevna svetloba neba (nebo je, če pogledamo, modre barve) bolj hladna in znaša okrog 6.500 kelvinov. Kaj pomeni dnevna svetloba v naših prostorih ali izven njih? V sončnem dnevu je gibanje na prostem prijetno, medtem ko direktna svetloba v notranjih prostorih pogosto povzroča segrevanje prostora, težave s klimatizacijo in fiziološko bleščanje, še posebej moteče pa je pri vidno zahtevnih in natančnih opravilih. Moteče elemente dnevne svetlobe uspešno reguliramo s primernimi senčili.

 

Ali je svetloba različna v naravi in mestu?

Večino svetlobe dobimo od neba, zato o bistvenih razlikah v svetlobi med mestom in podeželjem ne moremo govoriti. Je pa standardiziranih 15 tipov neba, ki so tudi glavni vzrok za razliko v svetlobi. Kot primer naj navedem tip neba na Kitajskem, kjer imaš tudi ob jasnem dnevu občutek, da je dan siv in oblačen, saj direktna sončna svetloba težko pronica skozi zelo onesnaženo ozračje. Pri nas težko govorimo o tem, da je na primer v Kranju drugačna svetloba kot v Ljubljani ali pa na Vršiču.

 

Povezava svetlobnega spektra z našim zdravjem – infrardeča savna, UV v solariju?

Infrardeča svetloba v savnah in drugje ni škodljiva, saj ima večinoma toplotni vpliv. UV-svetloba v solarijih pa povzroča porjavelost, kar pomeni spremembo kože, na kar nas zdravniki dnevno opozarjajo. Zdrave porjavelosti ni! Kitajci še vedno pravijo, da je belo lepo. Poleg omenjenega vpliva barva svetlobe vpliva predvsem na naš metabolizem in ravnovesje hormonov, na primer melatonina, ki je t.i. spalni hormon, in kortizola, stresnega hormona, ki nastaja v skorji nadledvične žleze.

 

Kako lahko svetloba vpliva na nastanek melatonina?

Hormon melatonin nastaja ponoči v češariki, pod vplivom neslikovnih svetlobnih učinkov in je zelo občutljiv na modro svetlobo, saj se ob njeni prisotnosti ne more tvoriti. Neslikovno pomeni, da svetlobe ne zaznamo z očesom, temveč z ušesom in tako potuje svetloba skozi uho do hipofize, ki vpliva na tvorjenje hormonov v posameznih žlezah. Modro svetlobo poleg neba in modrih svetil oddajata tudi televizija (le-ta ima veliko modrega spektra – 6.500 kelvinov) in osebni računalnik. Izpostavljenost modri svetlobi je v nočnem času odsvetovana, zato spanje pred televizorjem ali računalnikom ni zdravju prijazno. Seveda pa je modra, budna svetloba dobrodošla zjutraj, saj nam pomaga, da se hitreje prebudimo. Jutranje prebujanje nam poleti pospeši modro nebo, umetno pa ga lahko pospešimo z modro sijalko, ki jo prižgemo zjutraj.

 

Kako rešujemo osvetlitev prostora v primeru, ko spalni prostor delimo z drugimi (otroška soba z več ležišči, zakonska spalnica ipd.)?

Poskrbeti je treba za zadovoljstvo vseh. Vse bolj je razširjena uporaba nočnih lučk z ozkosnopnimi LED diodami, ki svetlobno pokrivajo le knjigo, zvezek in ob tem ne motijo okolice. V otroških sobah in spalnih prostorih z več osebami je na stene smiselno namestiti nočne svetilke z rdečkastim spektrom, ki omogočajo lažjo nočno orientacijo, spanja pa ne motijo. V bolnišnicah se to že s pridom uporablja.

 

Ali potrebujemo vse starostne skupine enako količino svetlobe?

Dokler imamo dober vid, smo glede vprašanja razsvetljave nezahtevni. Okrog 40. leta pa se začne vid slabšati, manj vidimo, večkrat pa imamo tudi občutek bleščanja. Počasnejši prilagodljivosti in adaptaciji očesa je treba prilagoditi tudi razsvetljavo. Starejši pravijo, da dobro vidijo le ob lepem sončnem dnevu, nekje okrog 12. ure, ostala svetloba pa ni zadovoljiva. Starejše, slepe in slabovidne moti npr. svetloba talnih vgradnih svetilk, namenjenih osvetlitvi pročelij stavb, spomenikov, saj jih svetlobni snop teh svetilk zaslepi in jih zaradi zelo velike svetlosti orientacijsko zmede.

Adaptacija človeškega očesa na novo, zelo svetlo podobo ni hitra, zato te svetla slika še nekaj trenutkov spremlja, vid pa se ne izostri takoj. Poleg tega je zorni kot slepih in slabovidnih precej zožen, zato gledajo le v tla ter vidijo le kake 2–3 metre pred sabo. Dobro videči gledajo naravnost. Ljudje ne maramo ostrih prehodov med svetlobo in temo, zato naj bi bili svetlobni viri nevsiljivo nameščeni, oznake na in ob cesti ter napisi na stavbah pravilno osvetljeni, barvni kontrasti v časopisju pa pravi.

 

Današnji prostori večinoma ne ustrezajo svetlobnim normativom. Kaj storiti?

Investitorji danes večinoma niso končni porabniki, zato tudi namembnost prostora v glavnem ni znana vnaprej. Šele glede na namembnost prostora in njegovo opremljenost lahko projektant predvidi optimalno osvetljenost prostora. S pomočjo lokalno nameščenih svetilk se rešuje pomanjkljivosti neustrezno osvetljenih prostorov in svetlobno opremljenost delovnih mest glede na vidne zahteve delovnih nalog. Vidne zahteve pri tipkanju na računalnik niso zelo visoke in zadostuje že osvetljenost 300–500 luksov, medtem ko zahteva sestavljanje vezij boljšo vidnost in osvetljenost čez 1.000 luksov v modri svetlobi, ki zagotavlja višjo budnost. Prostori naj bi imeli dovolj oken pravih velikosti, ki bi zagotovila kakovosten vir dnevne svetlobe z možnostjo pogleda skozi okno (le-ta namreč pomirja in razbija monotonost). Moč direktne sončne svetlobe reguliramo z zunanjimi žaluzijami, s katerimi lahko strop spremenimo v sekundarni nemoteči vir svetlobe.

 

Koliko časa je sploh zdravo preživeti v okolju z umetno svetlobo?

Najbolj zdravo bi bilo okolje brez umetne svetlobe. Ker to ni mogoče, poskusimo v naših prostorih zagotoviti kar največ dnevne svetlobe in jo z umetno le dopolnjevati. Izmensko oz. nočno delo poteka zgolj ob umetni razsvetljavi, kar lahko dolgoročno pripelje do zdravstvenih težav, čeprav lahko največ stresa pripišemo umetnemu podaljševanju dneva, ko želimo v isti dan spraviti kar največ opravil. Zaradi prevelike želje po še večjih rezultatih prekoračujemo 8-urni delavnik in pri tem pozabljamo na družino in sprostitev. Lahko rečemo, da je umetna svetloba »kriva« le zato, ker nam omogoča umetno podaljševanje dneva.

 

Kaj menite o svetlobni terapiji, namenjeni vzpostavitvi uravnoteženega stanja med zaspanostjo, spanjem in prebujanjem?

Terapija je zanimiva in bi ljudem pomagala premostiti t.i. jet leg (moten ritem spanja), ki nastane pri hitri menjavi časovnih pasov – npr. pri potovanju z letalom na dolge razdalje. Raziskujejo možnost sinhronizacije časovnega preskoka iz starega v nov časovni pas s pomočjo svetlobe (npr. polet iz Evrope v Avstralijo). Drugače pa je najučinkovitejša naravna sinhronizacija porušenega ritma, ki ga najlažje ulovimo z dopustovanjem na področju brez elektrike, kjer si v orientaciji odvisen le od svetlobe sonca in neba. Po zatonu sonca se tudi sekundarni vir svetlobe – nebo – stemni, poveča se proizvodnja melatonina in zaradi teme ne preostane drugega kot spanje. Prebudi te jutranja svetloba in v nekaj dneh si sinhroniziran z uro neba.

 

Ali je uporaba katere od sijalk škodljiva za naše počutje?

Sijalke ob normalni uporabi in pri pravočasni menjavi niso nevarne. Pozorni pa moramo biti na sledeče primere. Sijalke, ki vsebujejo živo srebro (t.i. varčne sijalke) so okolju škodljiv odpadek, ki ne sodi v koš za gospodinjske odpadke. Če pride do razbitja take sijalke, moramo prostor zapustiti in ga vsaj 15 minut zračiti. Fluorescentne sijalke delujejo po načelu sevanja v sami cevi, kjer se UV-svetloba s pomočjo praška spremeni v vidni del spektra. UV-svetloba lahko zaradi odstopanja tega praška pronica izven sijalke in lahko posledično povzroči opekline in mehanske poškodbe roženice. Nekatere sijalke ob nepravočasni menjavi ne morejo več opravljati svoje funkcije. Bakterocidne sijalke, ki jih uporabljajo predvsem v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, s pomočjo UV-svetlobe »razkužujejo« prostor, kjer so nameščene. Po enem letu delovanja izgubijo svojo razkuževalno funkcijo in so le še navadne sijalke. Žal jih mnogokrat ne zamenjajo celo po več let …

 

Ali je varčne sijalke smiselno ugašati, vsakič ko zapuščamo prostor?

Večina sijalk je občutljiva na število vklopov in kljub nekaj 1.000 uram življenjske dobe pri velikem številu vklopov/izklopov preživijo le kakšen mesec, čeprav bi lahko leta svetile. Danes se na tržišču že dobi varčne sijalke, ki preživijo npr. 50.000 vklopov/izklopov. Ob nakupu varčne sijalke je smiselno kupiti kakovostno varčno sijalko z dobro predstikalno napravo.

 

Kako je z reciklažo sijalk, saj nekatere kljub varčnosti z energijo spadajo med nevarne odpadke, ki onesnažujejo okolje?

Sijalke ne sodijo v koš z gospodinjskimi odpadki, še posebej je to pomembno zaradi vsebnosti živega srebra! Oddaja se jih na za to pripravljena zbirna mesta ali preda prodajalcu varčnih sijalk. Žal mnogi porabniki še vedno ne upoštevajo pravil za ustrezno ravnanje z neuporabnimi sijalkami in jih preprosto odlagajo med ostale gospodinjske odpadke, čeprav je v Sloveniji za zbiranje teh snovi dobro poskrbljeno. Še nasvet: ne prijemajte steklenega (kvarčnega stekla) dela halogenk z roko, saj skrajšujemo njihovo življenjsko dobo.

 

Svetujete, da pri opremljanju prostorov poiščemo nasvet strokovnjaka?

Priporočam, da poiščete nasvet strokovnjaka. V Sloveniji imamo oblikovalce svetlobe, ki svetujejo in oblikujejo svetlobo, in prodajalce svetil, ki nudijo pomoč pri izbiri svetil, narišejo načrt osvetlitve in predlagajo pravo svetilko. Nesmiselno je v kopalnico, vežo ali shrambo namestiti sijalko, ki se segreva 5–7 minut, preden doseže nazivni svetlobni tok. Preden se obrnemo na pomoč k strokovnjakom, je dobro premisliti tudi o tem, kaj v prostoru sploh želimo in prelistati kakšno specializirano revijo.

 

November, 2009