Voda je življenje, prav tako pa velja, da je tudi svetloba življenje. Si sploh lahko predstavljate življenje brez svetlobe? Prav v teh dneh, ko nam narava ponovno radodarno povečuje odmerek dnevne svetlobe, se lahko zavemo, kako pozitivno vpliva na nas.

Za vsakdanje življenje potrebujemo poleg naravne svetlobe tudi umetno. Ustvariti prijetno umetno svetlobo pomeni veliko več, kot le namestiti nekaj žarnic ali svetilk v prostor. Z umetno svetlobo, ki jo po želji usmerjamo, lahko dosežemo prijetno razporeditev svetlobe, ki zagotovo vpliva na naše počutje. Dobra razsvetljava mora omogočati dobro vidljivost in tudi varnost. Nenazadnje se lahko s svetlobo poigravamo in jo uporabimo tudi kot dekorativni element. Svetloba ne vpliva le na videnje, temveč posredno tudi na počutje človeka in njegovo aktivnost, ki se kaže v zvišanju storilnosti, zmanjšanju napak pri delu in varnosti pri delu. Splošno znano je, da količina svetlobe v okolju vpliva na dnevno-nočni ritem. Raziskave so pokazale, da na našo zaspanost vpliva količina modre svetlobe, od katere je odvisna  količina melatonina v krvi – hormona, ki uravnava spalni ritem.

Kaj pa vpliva na kakovost notranje razsvetljave?

Nivo osvetljenosti je odvisen od prostora in vrste dela. Pri izbiri pravilne osvetlitve je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil: kaj bomo počeli v prostoru, ki ga opremljamo, zakaj želimo ta del prostora uporabljati. Ob tem svetloba ne sme slepiti, svetila pa postavimo tako, da se bomo ob soju svetlobe prijetno počutili. Enakomernost in porazdelitev osvetljenosti zagotavlja prijetno počutje. Eden od pomembnih faktorjev je tudi barva svetlobe. Ne pozabimo pa tudi na ekonomičnost osvetljave.

Svetlobni viri v stanovanjskih prostorih

Navadne žarnice z žarilno nitko so svetlobni viri, ki jih največ uporabljamo, vsaj v bivalnih prostorih. Njihove dobre lastnosti so seveda nizka cena, enostavnost namestitve, temperaturna neobčutljivost, število vklopov in izklopov pa ni bistveno za življenjsko dobo. Imajo pa ob tem zelo slab svetlobni izkoristek in so zato potratne. Svetlobni izkoristek žarnic z žarilno nitko je med 8 in 20 lm/W.

Halogenske žarnice so izboljšana verzija navadnih žarnic na žarilno nitko. Imajo daljšo življenjsko dobo, in sicer gorijo 4.000 ur, povečan svetlobni izkoristek na okoli 25 lm/W, širše področje uporabe in manjše dimenzije. So pa dražje, praviloma se nameščajo le v poseben reflektor in tudi regulacija svetlobnega toka ni priporočljiva, saj zmanjšuje življenjsko dobo.

Fluorescenčne žarnice so še bolj ekonomičen svetlobni vir. To so svetlobni viri majhnih dimenzij, ki lahko nadomeščajo žarnico na žarilno nitko. Prednosti fluorescenčnih žarnic so daljša življenjska doba od 7.000 do 11.000 ur in vzdržijo precej več vklopov od prej naštetih, v primerjavi z žarnicami na žarilno nitko pa imajo tudi do petkrat boljši svetlobni izkoristek, energetska učinkovitost pa je za isti svetlobni tok velika, saj porabijo do 80 % manj električne energije. Slabe lastnosti so naslednje: so kar nekajkrat dražje od navadnih žarnic na žarilno nitko, na življenjsko dobo tovrstnih svetlobnih virov vpliva tudi število vklopov in izklopov ter nizke temperature. Svetlobni izkoristek varčnih sijalk je približno petkrat boljši kot pri navadnih žarnicah.

Po fluorescenčnih žarnicah je razvoj pripeljal do varčnih žarnic. Njihova poraba je tudi za 80 odstotkov manjša in gorijo do osemkrat dlje kot navadne žarnice. Imajo to pomanjkljivost, da pri njih ne moremo spreminjati moči svetlobe.

Zanimivost

Melatonin je hormon, ki ga iz aminokisline triptofan tvori človeško telo, in sicer žleza češarika v možganih. Melatonin uravnava dnevni ritem drugih hormonov, spanje in miselne funkcije možganov. Koncentracija hormona v telesu narašča proti večeru, doseže višek okrog polnoči, potem pa proti jutru upade. Količina hormona, ki ga uspe sintetizirati češarika, začne po 25. letu upadati. V medicini se melatonin uporablja kot zdravilo za nespečnost. Prav tako se uporablja pri nespečnosti zaradi časovnih sprememb pri daljših letalskih poletih.