Globoko smo zabredli v zimsko sezono in položnice za ogrevanje so vsak mesec višje. Doma je lepo, kadar je prijetno toplo, vendar toplota pogosto pride z roko v roki s suhim zrakom, ki lahko izsuši našo kožo, oči in sluznico dihal. Suh zrak povzroča simptome suhega očesa, suho nosno sluznico, okvari pa se lahko tudi tanek zaščitni sloj maščob na površini kože, ki sicer ohranja vlago v koži. Kako se spopademo s težavami, ki so posledica suhega zraka v prostoru?

Avtorica: Vesna Vilčnik

Čeprav se je pozimi nadvse prijetno vrniti iz hladnega v prijetno topel dom, strokovnjaki priporočajo zmernost pri ogrevanju prostora. Priporočena temperatura bivalnih prostorov, kjer se čez dan zadržujemo največ časa, naj bi bila največ 22 °C. Ob segrevanju prostora je treba poskrbeti tudi za pogosto prezračevanje, vlaženje zraka, kože in oči. Suh zrak lahko negativno vpliva na sluznico očesa in povzroči vrsto nevšečnosti. »Suho oko ali bolezen suhega očesa je izredno pogosta bolezen, katere znake pozna skoraj vsak od nas: občutek utrujenih, pekočih in enostavno suhih oči, včasih tudi občutek “peska” v očeh. Oči postanejo rdeče, lahko se pojavi tudi na trenutke zamegljen vid, še posebej po daljšem bližinskem delu, kot je branje ali pri delu z računalnikom.

Da je suh zrak pomemben vzrok suhega očesa, lahko prepoznamo tako, da se opisane težave pojavijo predvsem v klimatiziranih in ogrevanih prostorih ter tudi na vetru. Zanimivo je, da je v takih pogojih lahko prvi znak suhega očesa celo solzenje, zato mnogi bolniki kar ne verjamejo, da imajo suho oko, ko jim prvič povemo našo diagnozo,« razloži asist. Petra Schollmayer, dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike, UKC Ljubljana.

Poskrbimo za dovolj vlage v očeh

»Vzrok suhega očesa ni vedno le pomanjkanje izločanja solzne žleze, temveč mnogo pogosteje povečano izhlapevanje solz. Na to močno vplivajo dejavniki okolja, kot je prav suh zrak. Suh zrak lahko tako povzroči simptome suhega očesa tudi pri sicer zdravem očesu. Še izraziteje je to pri nosilcih kontaktnih leč, saj te preko različnih mehanizmov povzročajo motnje solznega filma in tako suho oko. Vpliv suhega zraka pride do izraza še posebno, kadar so oči dlje časa odprte oziroma kadar manj pogosto mežikamo, kar je dokazano pri branju ali pri delu z računalnikom,« še pove Petra Schollmayer.

Za vlaženje oči so na voljo različni pripravki, tako imenovane umetne solze, ki so lahko tudi v obliki gelov. »Svetujem uporabo novejših preparatov, saj ti vsebujejo substance, kot je npr. hialuronska kislina in druge, ki zelo dobro zadržijo vlago na površini očesa, vsebujejo pa tudi manj škodljive konzervanse ali so celo brez konzervansov v nasprotju s starimi generacijami umetnih solz. Pri delu na suhem zraku, ki se ga ne moremo vedno izogniti, je pomembno tudi, da delamo pogoste kratke premore pri bližinskem delu, minuta ali dve vsake četrt ure večinoma zadostuje, po možnosti na svežem, vlažnem zraku. Med premorom namreč normalno mežikamo ter tako omogočimo, da se solzni film spet obnovi in enakomerno razporedi po očesu. Priporočljivo je tudi vlaženje prostorov in seveda čim več gibanja zunaj na svežem zraku v prostem času.«

Kako suh zrak vpliva na našo kožo?

V času ko začnemo uporabljati centralno ogrevanje in postane zrak v bivanjskih prostorih suh, se okvari tanek zaščitni sloj maščob na površini kože, ki ohranja vlago v koži. »Pride do pospešenega izhlapevanja vode in koža se prične sušiti. Suh zrak povzroča občutek suhe in zategnjene kože, ki se začne luščiti in pokati, kar lahko vodi v srbeča in boleča vnetja kože. Tovrstno vnetje lahko poimenujemo z različnimi izrazi: zimski ali asteatitični ekcem, eczema craquelle. Pride lahko tudi do poslabšanja kožnih bolezni, kot so atopijski in seboroični dermatitis ter luskavica.«

Čeprav se pozimi najraje ogrejemo prav z vročo, pogosto prevročo vodo, pa še posebno slednje vodi do izsušitve kože. Asist. Vesna Breznik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor zato svetuje, naj namesto vročih kopeli in dlje trajajoče vroče prhe raje izberemo krajše, največ petminutno tuširanje z mlačno vodo. »Uporabite blago milo brez dišav z dodatki maščob, na primer kokosovo ali laneno olje, kakavovo maslo v trdi ali tekoči obliki. Primerne so tudi kopeli z dodatki olj ali ovsa. Po tuširanju ali kopanju  kože ne drgnite, ampak jo le nežno popivnajte. Na še nekoliko vlažno kožo nanesite negovalni losjon, ki naj vsebuje pomirjujoče ceramide, holesterol in stearinsko kislino za občutljivo kožo ali sečnino (ureo), mlečno kislino in vazelin za zelo suho kožo. Tovrstni negovalni preparati “zaklenejo” vlago v koži in vzpostavijo učinkovito zaščito kože pred izgubo vlage. Izogibajte se agresivne kozmetike, ki vsebuje veliko dišav in alkohol.«

Koža obraza potrebuje posebno nego

Koža obraza potrebuje drugačno nego kot telo. Vesna Breznik svetuje nekomedogeno vlažilno kremo, ki ne zapre por in ne povzroča aken. »Negovalne kreme z dodatki olj bodo pri nizki stopnji vlažnosti zraka bolje zadržale vlago v koži. Preden se odpravite na sonce, uporabite širokospektralno UV-zaščitno kremo s SPF 30 ali več.

Izpostavljeno kožo ustnic, obraza in rok si na vetru in mrazu zakrijte s kapo,  šalom in rokavicami. »Izsušena koža na obrazu vam bo hvaležna za osvežilno masko iz jogurta z nekaj kapljicami limone. Masko zadržite na obrazu največ 20 minut, potem pa izperite z mlačno vodo. Pri negi kože na obrazu pa ne pozabite še na vrat. Suho kožo na vratu boste najbolje nahranili s kakovostnim rastlinskim oljem. Stari domači recept  priporoča celo oblogo iz izbranega rastlinskega olja, ki ga nekoliko segrejete, vtrete v kožo na vratu, nato pa vrat ovijete s krpo in pustite oljno oblogo na njem čez noč.

Vlaženje prostora bistveno prispeva k dobremu počutju

Da bi preprečili oziroma omilili nastanek vseh teh tegob, ki jih lahko povzroči suh zrak, je treba v ogrevanih prostorih zrak vlažiti. Zrak lahko vlažimo z vlažilniki ali s posodicami navadne vode, ki jih postavimo na ali ob radiator ali kakšen drug izvor toplote. Vesna Breznik svetuje, naj v bivanjskih prostorih uporabljamo vlažilnik zraka za ohranjanje enakomerne vlažnosti na 45 do 55 odstotkov. Na ta način bodo tudi koža in lasje iz zraka absorbirali več vlage.

Vlažilniki so sicer naprave, v katere se nalije voda, ki se v obliki vodne pare sprošča v ozračje in tako poveča vlažnost zraka ter obenem zrak tudi očisti. Služijo lahko tudi kot osvežilniki zraka. V vlažilnike lahko kanemo kapljico eteričnega olja, npr. evkaliptusa, ki prijetno odišavi ozračje in dodatno blagodejno deluje na naša dihala. Vlaženje zraka je še posebno pomembno za astmatike in alergike, saj omili težave z dihali. Pomaga tudi pri izboljšanju imunskega sistema in prispeva k splošnemu dobremu počutju.

Pozitivni učinki vode, sadja in zelenjave

»Uživanje zadostne količine vode je pomembno za ohranjanje zdravja, saj je voda pomembna za številne procese v organizmu, kot so prebava, krvni obtok, termo-regulacija in izločanje. Podobno kot vse druge celice v telesu so tudi kožne celice sestavljene iz velikega deleža vode. Vendar pa ljudje nismo rastline, ki oživijo, ko jih zalijemo. Po zaužitju voda ne gre naravnost v kožo, ampak preko prebavil preide v krvni obtok, sečila in druge organe. Zgolj pitje velikih količin vode ne zagotavlja sijočega, zdravega in mladostnega videza kože. Videz kože je namreč odvisen od več dejavnikov: genetsko zasnovanega tipa kože, prehrane, nege, počitka, vremenskih razmer, razpoloženja, izpostavljanja UV-žarkom, alkoholu in kajenju ter tudi od vnosa vode,« še pove Vesna Breznik.

Redna telesna dejavnost na svežem zraku

Redna telesna dejavnost na svežem zraku ni koristna zgolj za ohranjanje telesne zmogljivosti in lepe postave, temveč tudi zaradi oskrbe s kisikom in vlage naših dihal. Oteženo dihanje, suh dražeč kašelj in pekoč občutek na nosni sluznici so lahko prav tako posledice presuhega zraka v prostoru. Pri suhi nosni sluznici se sicer dobro obnese tudi fiziološka raztopina v obliki razpršil, ker pa je pri vsaki tegobi boljša preventiva kot kurativa, poskrbite raje za dovolj vlage v prostoru in redne sprehode oz. lahkoten tek po svežem zraku.