Ko se poslovijo dolgi, temačni in hladni zimski dnevi, se začne prebujati narava, dnevi postajajo daljši in toplejši, ptički že navsezgodaj žvrgolijo in zdi se, da se je razcvetel cel svet – mi pa se, namesto da bi prepevali skupaj s ptički, utrujeni in zaspani komaj vlečemo naokrog. Kako to?

Pomlad poleg ponovnega rojstva narave in kopice lepega namreč številnim ljudem žal prinaša tudi spomladansko utrujenost, ki traja vsaj nekaj tednov, dokler se naše telo ne navadi na spremembe in lahko resnično začne uživati v preporodu.

Avtorica: K. G.

Ponovno rojstvo pomladi lahko prinese utrujenost

Spomladanska utrujenost, s katero se po ocenah strokovnjakov srečuje od 15 pa vse do 70 % ljudi, ni bolezen, temveč bolj sindrom oz. neke vrste fenomen. Na splošno govorimo o pojavu utrujenosti, zaspanosti in spremembah razpoloženja, ki nastopijo v spomladanskih mesecih – običajno marca in aprila (pogosteje po premiku urnih kazalcev na poletni čas) – ter se umirijo v mesecu ljubezni, maju, težave pa po nastopu trajajo vsaj dva do tri tedne. Pogosteje se dotaknejo starejših ljudi, bolj dovzetne so ženske, pa tudi ljudje z že obstoječimi duševnimi motnjami (od tesnobnosti do depresije in bipolarne motnje) ter ljudje z nestabilno cirkulacijo in tisti, ki so manj telesno dejavni.

Utrujeni, brez energije, zaspani … kaj še?

Paleta simptomov spomladanske utrujenosti ni prav nič mikavna in zajema splošno utrujenost, pomanjkanje energije in življenjskega elana, zaspanost in zehanje, šibkost in omotičnost, spremembe v teku in libidu, možgansko meglo in težave s koncentracijo ter spominom, razdražljivost, tudi jezo ali povečano agresivnost, pa tudi anksioznost, žalost in celo depresijo.

Spomladanska utrujenost je še kako resnična

Čeprav je znanstveno za zdaj težko s prstom pokazati na vzrok, zakaj pride do spomladanske utrujenosti, in čeprav nekateri strokovnjaki njen obstoj celo zanikajo, je zagotovo nekaj na tem.

Verjetno je spomladanska utrujenost posledica tako bioloških kot podnebnih dejavnikov, govorimo pa lahko o funkcionalni in organski spomladanski utrujenosti. Funkcionalna je lahko denimo posledica stresa, različnih duševnih stanj, kot sta npr. anksioznost, bipolarna motnja itd.; organska pa je lahko med drugim posledica bolezni, npr. težav s srcem ali pljuči. In medtem ko morda en dejavnik še ne povzroči, da ne moremo vstati iz postelje, se ti lahko seštevajo v enačbo spomladanske utrujenosti.

Okolijski vplivi vplivajo na hormone

Nekateri znanstveniki zagovarjajo teorijo, da vzroki za spomladansko utrujenost tičijo v hormonih. Človeško telo se odzove na spremembe temperature in svetlobe, zato je pozimi naša povprečna telesna temperatura malenkost nižja kot v toplejših mesecih, v zimskih mesecih se metabolizem upočasni in telo proizvaja več melatonina. Ob nastopu toplejših temperatur se žile razširijo, telesna temperatura se poviša, krvni tlak pa zniža in začne se proizvajati več serotonina. Ko nas spomladi pobožajo nežni sončni žarki, telo začne proizvajati tudi več estrogena in testosterona, telo pa potrebuje nekaj časa, da se na to spremembo navadi.

Značilno spremenljivo spomladansko vreme lahko pomeni tudi nenadne skoke zračnega pritiska, kar človeškemu telesu ne prija, poleg tega pa vlaga v zraku, spremembe temperature itd. lahko povzročajo npr. glavobole in vplivajo na nihanje razpoloženja.

Prehrana in gibanje

Pozimi se ne izčrpajo le zaloge serotonina, pač pa smo v hladnejših mesecih tudi manj telesno dejavni, manj smo na svežem zraku in sončni svetlobi in podobno. Hkrati je v zimskih mesecih na voljo manj sveže sezonske zelenjave, uživamo bolj osiromašeno hrano, ki je manj bogata s svežo zelenjavo in sadjem, zato nas lahko spomladanska utrujenost udari močneje. Slednje še posebno velja, če je naš imunski sistem po zimskih prehladih bolj na trhlih nogah.

Pomanjkanje spanja

Svetlejši dnevi, toplejše temperature, sploh pa premik urnih kazalcev na poletni čas lahko na glavo postavi naš cirkadiani ritem, kar lahko vpliva na težave s spancem in pride do nespečnosti, pogostejšega nočnega zbujanja, slabše kakovosti spanca in podobno. Če je naš spanec že tako lahak, nas lahko premik ure povsem vrže iz tira. Tako je tudi omotičnost, eden od simptomov spomladanske utrujenosti, lahko posledica težav s spancem.

Spomladanske alergije

Ko se spomladi vse razcveti, ni nujno, da se tega razveselijo vsi – kar vprašajte alergike. K spomladanski utrujenosti namreč svoj lonček lahko pristavijo tudi spomladanske alergije. Ker se naše telo bori z alergijo, smo lahko zaspani in utrujeni, dodatno pa zaspanost povzročajo tudi nekateri antihistaminiki. Poln in zamašen nos, oteženo dihanje, solzeče se oči, neprestano kihanje itd. prispevajo, da težje dosežemo globlje faze spanca in nasploh slabo spimo – tako alergiki kot tudi njihovi partnerji.

Socialna komponenta

Daljši spomladanski dnevi lahko pomenijo tudi ponovno rojstvo socialnega življenja. Nič več nismo prav po zimsko zaspano lenobni, zjutraj bolj zgodaj vstajamo in se morda odpravimo na športno dejavnost; po drugi strani pa toplejši večeri pomenijo več druženja – kar je sicer prijetno, vendar lahko za naše telo po zimski hibernaciji pomeni več napora, na katerega se mora prilagoditi.

Sezonska razpoloženjska motnja …

… oz. SAD (Seasonal Affective Disorder), znana tudi koz sezonska depresija, ni enako kot spomladanska utrujenost. Gre namreč za stanje, ki se običajno pojavi vsako leto ob približno istem času, dominira v zimskem ali jesenskem času, pogosteje pa prizadene ženske ter mlajše ljudi. Med njenimi simptomi najdemo izgubo energije, brezvoljnost, žalost, obup, težave s koncentracijo ipd., podobno kot pri običajni depresiji.

Obstaja pa obratna sezonska razpoloženjska motnja (RSAD), ki je sicer redkejša kot SAD in pokaže zobe v spomladanskih ter poletnih mesecih. Traja vsaj nekaj tednov, njeni simptomi pa so podobni znakom spomladanske utrujenosti – med takšne sodijo razdražljivost, težave s spanjem, izguba zanimanja za spolnost, izguba teka itd. RSAD bi lahko predstavljala del ljudi, ki jih pesti spomladanska utrujenost.

Razlogi, zakaj do RSAD pride spomladi, so podobni zgoraj navedenim, skrivajo se v hitrem preskoku iz temnejših v svetlejše in toplejše dni, na kar se mora telo navaditi; več svetlobe lahko zmoti spalni ritem, daljši dnevi pa običajno pomenijo tudi več dejavnosti in socialnega druženja, kar lahko prispeva k utrujenosti. Več serotonina lahko prispeva k nemiru, razdražljivosti in spremembam razpoloženja.

Pomagajmo si sami

Najbolje je seveda, če že čez zimo poskrbimo za zadostno telesno dejavnost in uravnoteženo prehrano z zadostnim vnosom vitaminov in mineralov, da nas prebujanje narave ne zadene prehudo. Spomladi poskrbimo za zdravo prehrano z veliko sveže zelenjave in sadja ter vlakninami in nikar ne pozabimo tudi na zadostno hidracijo.

Pomembna je tudi higiena spanja, spimo vsaj osem ur dnevno, v posteljo se odpravimo vedno ob isti uri, pred spanjem pa ne glejmo televizije ali v telefon. Temperatura v sobi naj bo primerne (sobne) temperature, zastori zastrti, posteljnina in oblačila pa naj bodo iz naravnih materialov.

Poskrbimo za zadostno telesno dejavnost – zadošča že sprehod na svežem zraku dnevno –, ki bo pomagala ublažiti nihanje razpoloženja in bo prispevala tudi k boljšemu spancu. Telesu prijata tudi savna in knajpanje, ki poživita obtok.

In ne pozabimo – če simptomi vztrajajo več kot tri tedne, če so nihanja razpoloženja prehuda, če je prisotna huda agresija ali žalost ter celo samomorilne misli, nikar ne odlašajmo z obiskom zdravnika.

Razstrupljanje – da ali ne?

Pogosto zasledimo, da si lahko pri blaženju simptomov spomladanske utrujenosti pomagamo tudi z razstrupljanjem telesa in organov – npr. jeter, ledvic ali črevesa –, toda na tem področju se že leta lomijo kopja strokovnjakov. Številni namreč zagovarjajo dejstvo, da se je telo povsem sposobno razstrupiti samo in tako dodatni postopki (npr. uživanje večje količine vode, smutijev, dopolnil, napitkov, tablet itd., knajpanje, klistir ipd.) niso le nepotrebni, temveč so lahko ob nepravilni uporabi celo škodljivi.

Ker pa področje ni črno-belo, ima (seveda po posvetu z zdravnikom in ob pravilni uporabi) lahko razstrupljanje telesa tudi ugoden učinek. Kar tretjina ljudi naj bi namreč uživala premalo zelenjave in sadja, pri čemer razstrupljanje telesa npr. s smutiji prispeva k bolj uravnoteženi prehrani, prav tako razstrupljanje s pomočjo vode poskrbi za bolj uravnoteženo hidracijo. In če poleg tega ‘razstrupljanje’ pomeni, da se odrečemo alkoholu in kajenju, pravzaprav razloge proti slednjemu lahko iščemo le z lupo.

Smelo v pomlad

Najboljši recept je seveda vzdrževanje zdravega življenjskega sloga skozi celo leto, da bi se nas pomlad dotaknila nežneje. Če pa se spomladanski utrujenosti ne moremo izogniti, imejmo v mislih, da ta k sreči traja le nekaj tednov, dokler se telo ne privadi na božajoče ugodne učinke pomladi. Želimo vam, da v pomlad zakorakate s polnimi pljuči in uživate v njej!

ABC

A Spomladanska utrujenost ni bolezen, temveč odziv telesa na spremembe letnega časa.

B Najpogostejši simptomi so utrujenost, pomanjkanje koncentracije, nemir in razdražljivost.

C Že pozimi poskrbimo za zdrav življenjski slog, da bomo lažje prenesli prihod pomladi.