Iščite po prispevkih
Avtorica: Nika Arsovski
Pred potovanjem v tropske, pa tudi nam bližnje kraje se je priporočljivo pozanimati o cepljenju, ki se razlikuje glede na posamezno državo. »Vrsta priporočenih cepljenj na potovanju je odvisna od destinacije, trajanja, namena in načina potovanja ter značilnosti posameznega potnika,« pojasnjuje mag. Zoran Simonović, dr. med., spec. epidem., ki potnikom priporoča cepljenje proti hepatitisu A kot samostojno ali v kombinaciji s cepivom proti hepatitisu B. Vsem, ki nameravate odpotovati v dežele indijske podceline, JV Azije, Afrike in Latinske Amerike, priporočajo tudi cepljenje proti tifusu, če pa imate namen v sušnem obdobju odpotovati v dežele subsaharske Afrike, se pozanimajte o cepljenju proti meningokoknim meningitisom.
»Posameznim potnikom svetujemo tudi cepljenje proti japonskemu encefalitisu, otroški paralizi, gripi, steklini in tetanusu, v primeru potovanja na območja s pojavom rumene mrzlice pa je obvezno cepljenje tudi proti tej vrsti bolezni. Vsem, ki potujejo na malarična območja, predpišemo ustrezno zaščito v obliki preventivnega jemanja tablet,« nam je razložil sogovornik. Z uporabo antimalarikov namreč zmanjšamo tveganje za malarijo, ki se sicer lahko konča tudi s smrtnim izidom. Letno sicer za malarijo zboli več kot 15.000 potnikov, v največji meri tisti, ki antimalarikov ne jemljejo. Tako kot vsako zdravilo imajo sicer tudi antimalariki možne neželene pojave. Ti so odvisni od vrste uporabljenih antimalaričnih zdravil in so na splošno zelo redki. Ljudje sicer v večini ne zaznajo posebnih težav ali pa so te prehodne in spontano izzvenijo še med jemanjem. Težave lahko zajemajo vse od blagih prebavnih težav do težav s spanjem in motenj razpoloženja, resni neželeni učinki pa so izjemno redki.
»Pri nekaterih vrstah cepljenj je treba opraviti dva odmerka cepljenja v razmiku vsaj štirih tednov, da pridobimo dovolj visoko zaščito, ki prepreči razvoj bolezni v primeru okužbe. Zato začetek cepljenja svetujemo pet do šest tednov pred odhodom. Pri drugih vrstah cepljenj je dovolj en odmerek, za katerega svetujemo, da ga opravimo vsaj dva do tri tedne pred odhodom na potovanje.
Sicer pa je tudi potnike, ki potujejo »v zadnji minuti«, smiselno zaščititi z določenimi cepljenji,« razlaga mag. Zoran Simonović, dr. med., spec. epidem. Nosečnice se lahko pred boleznimi zaščitijo s tako imenovanimi »mrtvimi« cepivi, ki ne predstavljajo tveganja ne za nosečnico ne za razvijajoči se plod. Pred potovanjem pa je treba poskrbeti tudi za ustrezno zaščito otrok z vsemi predpisanimi otroškimi cepljenji. Z ostalimi vrstami cepiv cepijo šele otroke, starejše od enega ali dveh let, odvisno od vrste cepiva. Za otroke večinoma obstajajo otroški odmerki cepiv, tudi zdravila za preprečevanje malarije se odmerijo glede na težo malčka.
Med potovanjem velja posebno pozornost počutiti higieni in ustrezni prehrani. Potovalna driska je namreč najpogostejša zdravstvena težava, ki se pojavi na samem potovanju ali kmalu po vrnitvi domov in doleti 20–60 odstotkov vseh popotnikov. Okužimo se lahko s hrano ali pa povzročitelje bolezni prenesemo v telo preko onesnaženih rok. Običajno je driska blaga in mine sama od sebe, v četrtini primerov zahteva spremembo v potovalnem načrtu in včasih bolnika za kak dan tudi priklene na posteljo. Pogoste so bolezni, ki jih prenašajo komarji in drug mrčes, poleg malarije lahko potniki zbolijo tudi za dengo, rumeno mrzlico in drugimi tropskimi obolenji. Nevarnost lahko predstavljajo tudi ugrizi živali. Na dopustu smo lahko izpostavljeni številnim alergenom, zato se poveča tudi pojavnost alergij.
In kako se lahko pred številnimi boleznimi, ki prežijo na nas, zavarujemo? Po obveznem zdravstvenem zavarovanju imajo zavarovane osebe med začasnim bivanjem v tujini zagotovljene pravice do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja si lahko vsaj štiri dni pred odhodom naročite na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali preko mobilnega telefona.
Zavod jo izda za obdobje najmanj 30 dni in največ pet let, veljavnost pa je odvisna od urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vendar pa se pred samim potovanjem pozanimajte o pogojih evropske zdravstvene kartice, saj se ti razlikujejo glede na želeno destinacijo. Tako boste v večini evropskih držav lahko brez težav uveljavljali pravico do potrebnih zdravstvenih storitev pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Prav tako lahko na podlagi meddržavnega sporazuma uveljavljate pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v daljni Avstraliji, pri čemer morate poleg evropske kartice obvezno predložiti tudi potni list. Drugačni pogoji veljajo tudi za dežele nekdanje Jugoslavije, več informacij o tem pa lahko pridobite na spletni strani ZZZS.
»V ostalih državah morajo zavarovane osebe same poravnati stroške za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, nato pa jim ob vrnitvi domov na osnovi predložene dokumentacije Zavod, v upravičenih primerih, te stroške povrne, in sicer v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji,« opozarjajo na ZZZS, morebitnim neprijetnostim pa se lahko izognete s sklenitvijo komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini. Tovrstna zavarovanja namreč krijejo stroške nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v javnih, državnih zdravstvenih ustanovah in nudijo vrsto drugih praktičnih storitev, kot so prevoz, pravna pomoč in mnoge druge. Na zavodu tovrstna zavarovanja priporočajo vsem, ki se nameravajo v tujini ukvarjati z dejavnostmi, z večjo verjetnostjo nastanka poškodb ali drugih bolezenskih stanj.
Med potovanjem je posebno skrb potrebno posvetiti tudi najbolj občutljivim popotnikom: otrokom, starejšim in nosečnicam. Najmlajši najpogosteje zbolijo za prebavnimi okužbami ali različnimi virozami, ki jih lahko spremljata bruhanje in driska. Ob tem je treba poskrbeti, da otrok zaužije zadostno količino vode, ki mu jo ponudimo v manjših dozah, prav pa nam bodo prišle turi raztopine in praški za preprečitev izsušenosti. V primeru hujše dehidracije je treba poiskati zdravniško pomoč. Na potovanju se dokaj pogosto srečujemo tudi z vnetji zgornjih dihal, ki so pogosta predvsem pri otrocih zaradi slabše higiene rok. Med potovanjem malčke pogosto tarejo tudi poškodbe in piki žuželk, na katere naletijo med raziskovanjem, zato bodimo pripravljeni tudi na slednje.
Prav nam bodo prišla mazila za lajšanje bolečin, pršila za rane in še nekateri drugi pripomočki, ki jih pospravimo v potovalno lekarno. Tudi starejši so v poletnih mesecih na udaru pred dehidracijo, saj imajo zmanjšano možnost za ohranjanje vode v telesu in zmanjšan občutek za žejo. Prav zato je hidracija pri starejših bistvenega pomena, zaužijejo pa naj predvsem zadostno količino brezalkoholnih in nesladkanih pijač, najbolje vode. Zaradi povečane nevarnosti hipertermije, povišane telesne temperature zaradi nezmožnosti telesnega ohlajanja, naj se starejši v vročih mesecih zadržujejo v hladnih prostorih, izogibajo naj se večjim telesnim naporom.
S težavami v času poletnih potovanj pa se soočajo tudi nosečnice, ki naj se vsaj dva meseca pred načrtovanim odhodom posvetujejo z zdravnikom. Ker so nosečnice dovzetnejše za najrazličnejša vnetja, katerih možnost za nastanek je še posebej povečana v toplih ter vlažnih območjih, strokovnjaki priporočajo primerno izbiro udobnih oblačil iz naravnih materialov. Na potovanjih naj jih redno spremlja ustekleničena voda, s katero se izognejo dehidraciji, pozorne pa naj bodo predvsem na letalu, kjer zaradi pomanjkanja tekočine lahko pričejo zatekati stopala in gležnji.
Ob aktivnem preživljanju prostega časa in večji mobilnosti se srečujemo tudi s povečanim tveganjem za pojav poškodb, pogosto težavo pa predstavlja tudi potovalna slabost, ki je posledica neusklajenosti med dejanskimi in zaznanimi premiki telesa. Na potovanju se lahko srečamo tudi s težavami zaradi prekomerne izpostavljenosti soncu, onesnaženemu zraku, visoki nadmorski višini, spolno prenosljivim boleznim itd.
Veljavna kartica zdravstvenega zavarovanja ali zdravstveno zavarovanje za tujino.
Zdravilo proti povišani telesni temperaturi.
Rehidracijski prašek, ki bo v primeru bruhanja ali driske nadomestil izgubljene minerale in preprečil dehidracijo.
Tablete za zdravljenje zaprtja ali driske, v primeru zastrupitve bo dobrodošlo medicinsko oglje.
Zdravilo proti slabosti, ki bo prav prišlo vsem, ki slabo prenašajo morsko vožnjo ali ovinkaste ceste. Bodite pozorni, saj vsa zdravila niso primerna za otroke, zato jih nadomestite z ingverjevimi bomboni.
Tableta za čiščenje vode, ki vam bo prišla prav predvsem v deželah, kjer se soočajo s težavami s pitno vodo.
Ne pozabite zdravila proti alergiji, s katerim boste ublažili alergijske težave, predvsem če ste nagnjeni k preobčutljivosti na sonce, pike ali hrano.
Sredstva za zaščito pred piki komarjev, klopov in ostalih žuželk, ne pozabite pa niti na pripravke za lajšanje posledic pika.
Poleg zdravil s seboj vzemite tudi termometer in komplet za prvo pomoč, ki naj vsebuje sterilne obveze, gaze, elastični povoj in ostale povoje, razkužilo ter škarjice.
Junij 2016