Topli sončni žarki nas že vabijo k poležavanju na soncu in nabiranju energije. Neustrezna zaščita in nepremišljena dolgotrajna izpostavljenost nam lahko prineseta težave, ki se jih nekateri ne rešijo celo življenje. Zmernost, ustrezna zaščitna sredstva ter primerna izpostavljenost soncu ob primernem delu dneva so ključni za ohranitev zdrave in porjavele kože.

Kljub vse večjemu opozarjanju na nevarnosti, ki lahko doletijo kožo zaradi prevelike izpostavljenosti soncu ob neustrezni negi in zaščiti, je še vedno veliko ljudi brezbrižnih in neodgovornih glede izpostavljanja soncu v želji, da bi bili čim bolj zagoreli. A nepremišljeno in nezaščiteno izpostavljanje soncu, posledične opekline in luščenja kože se z leti seštevajo. Čez deset let ali več se začne koža starati hitreje, na najbolj izpostavljenih delih telesa, npr. na obrazu, ramenih, dekolteju in hrbtu, se pojavi veliko sončnih peg, v najresnejših primerih se lahko razvije tudi kožni rak.

Avtor: Katja Mohorič

 

Kakšne žarke oddaja sonce?

Sonce oddaja tri vrste UV-žarkov: UVA, UVB in UVC. UVC-žarki se absorbirajo že v ozonski plasti našega ozračja, UVA- in UVB-žarki pa prodirajo do zemeljske površine in s tem tudi do naše kože. UVB-žarki so visokoenergijski in prodirajo v povrhnjico kože, kjer povzročajo predvsem opekline. UVA-žarki imajo sicer manjšo energijo kot UVB-žarki, vendar prodirajo v kožo globlje in povzročajo pigmentacijo kože, ob večjem izpostavljanju pa opekline. Kratkoročne posledice se kažejo kot različne fotoalergijske in fototoksične reakcije, dolgoročne pa kot prezgodnje staranje kože, poškodbe genetskega materiala, oslabljen imunski sistem in pojav kožnega raka.

 

Kako koža reagira na sonce?

Glede na tip kože se na površini kože pojavijo različne reakcije na sonce. Pri zelo svetli koži se na obrazu pojavijo pegice. Sonce kožo skoraj vedno opeče in običajno ne postane rjava. Obstaja še en tip svetle kože, ki jo sonce prav tako opeče, vendar koža vseeno malo porjavi. Temnejšo kožo sonce redko opeče in jo precej porjavi, temno kožo pa sonce nikoli ne opeče, le močno porjavi.

 

Kaj so zaščitni faktorji?

Kreme in ostala sredstva za sončenje praviloma vsebujejo zaščitni faktor oziroma tako imenovane UV-filtre. To so snovi, ki absorbirajo ali odbijajo UV-žarke in tako varujejo kožo pred njihovim prodiranjem v globlje plasti. Ti filtri so kemični, absorbirajo UV-žarke, ter fizični – UV-žarke odbijajo. Zaščitni faktorji, navedeni na sredstvih za sončenje, povedo, kolikokrat dlje smo lahko izpostavljeni sončnim žarkom, če smo namazani z zaščitnim sredstvom, ne da bi prišlo do poškodb kože.

Danes uporabljajo proizvajalci sredstev za sončenje predvsem dva zaščitna faktorja: SPF (Sun Protection Factor UVB) ali UVB-zaščitni faktor, ki varuje pred sončnimi opeklinami, in PFA (Protection Factor UVA) ali UVA-zaščitni faktor, ki varuje pred poškodbami kože. Koža osebe, ki je nagnjena k pordečitvi, pordeči že po petih minutah izpostavljenosti soncu, če je brez zaščite. Ob pravilni uporabi kreme ali ostalih sredstev za sončenje, ki imajo na primer faktor 20, je lahko na soncu 20 x 5 minut ali 100 minut, ne da bi jo opeklo.

 

Vloga sredstev za sončenje

Strokovnjaki priporočajo, da se kreme in ostala sredstva za sončenje nanašajo v debeli plasti, saj se le tako doseže, da je zaščitni faktor na koži enak zaščitnemu faktorju na embalaži izdelka. V nasprotnem primeru je kljub visokemu zaščitnemu faktorju zaradi majhnega nanosa zaščitni faktor nižji in lahko pride do nepotrebnih poškodb kože zaradi neustrezne zaščite. Zaradi drugačne strukture kože in večje izpostavljenosti je dobro posebej zaščititi ustnice, veke in uhlje. Starši bodite še posebej pozorni na pravilno zaščito proti soncu pri otrocih, saj je otroška koža še posebej občutljiva in potrebuje še večji zaščitni faktor. Znanstveniki so ugotovili, da otroci prejmejo do 18. leta 80 % celotnega življenjskega UV-sevanja, pogosta izpostavljenost soncu in opekline v otroštvu pa močno povečajo možnost pojava kožnega raka pozneje v življenju.

 

Kako pravilno uporabiti kremo?

Strokovnjaki svetujejo, da nanesemo 2 mg kreme ali ostalih sredstev za sončenje na kvadratni centimeter kože. Pri tem je treba paziti, da je res vsa površina kože namazana z ustrezno debelino. Po njihovih ocenah naj bi na telo odraslega človeka nanesi okrog 35 ml sredstva, kar predstavlja 1/3 do 1/5 običajnega pakiranja zaščitnih sredstev.  Mnoge raziskave so pokazale, da krem in ostalih sredstev za sončenje ne uporabljamo pravilno in tudi ne v zadostni količini. Običajno namažemo 0,5–1,5 mg sredstva na kvadratni centimeter kože, s čimer se zmanjša vrednost zaščitnega faktorja, njegovo učinkovanje pa je le polovično ali še manj. Če smo na primer na kožo nanesli premalo kreme z zaščitnim faktorjem 20, je njeno učinkovanje lahko le med zaščitnim faktorjem 4 in 10.

 

Zakaj nas sonce kljub zaščiti opeče?

Pogosto se nam zgodi, da nas sonce, čeprav smo se namazali s kremo z visokim zaščitnim faktorjem, opeče. Najpogosteje je razlog premajhna količina kreme, ki jo namažemo po telesu, včasih tudi pretirano izpostavljanje soncu, pri čemer prekoračimo število minut, ki nam jih določeno zaščitno sredstvo sicer ponuja kot varno izpostavljanje soncu. Zato je treba biti pri nanašanju kreme na kožo resnično pozoren na zadostno količino in na primeren zaščitni faktor. Prav tako se moramo zavedati, da sredstva za sončenje niso namenjena nadomeščanju naravne zaščite in tudi ne podaljševanju časa izpostavljanja soncu.

 

 

Zanimivost

Kako debelo je treba nanositi kremo?

Zaradi pomembnosti debeline nanosa kreme za sončenje, so strokovnjaki razvili preprosto pravilo uporabe, ki nam pomaga doseči, da je zaščitni faktor naše kože približno enak tistemu, ki je naveden na embalaži izdelka. Metoda se imenuje pravilo devetk, pri čemer se površina telesa razdeli na 11 delov in od katerih vsak predstavlja približno 9 % telesne površine: glava, vrat in obraz, leva roka, desna roka, zgornji del hrbta, spodnji del hrbta, zgornji del trupa, spodnji del hrupa, levi zgornji del noge in stegno, desni zgornji del noge in stegno, levi spodnji del noge in stopalo ter desni spodnji del noge in stopalo. Vsakega od teh delov telesa namažemo z ustrezno količino kreme, pri čemer na kazalec roke dvakrat stisnemo količino kreme.

 

Zanimivost

Zlata pravila sončenja

1. Z izpostavljanjem soncu začnimo postopoma: prvi dan eno uro, drugi dve itd.
2. Izogibajmo se soncu med 10. in 16. uro in se raje umaknimo v senco.
3. Obleka je najboljša zaščita pred soncem, zato izberimo lahke in gosto tkane tkanine, rokavi in hlačnice naj bodo čim daljši. Zraven sodita tudi klobuk in očala.
4. Uporabljajmo sredstva za zaščito pred soncem z visokimi zaščitnimi faktorji, ki vsebujejo UV-filtre proti UVA- in UVB-žarkom.
5. Sredstvo za sončenje nanesimo 30 minut pred začetkom izpostavljanja soncu, nato na vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju.
6. Sredstva nanašajmo v debeli plasti, saj bomo le tako dosegli, da bo zaščitni faktor na koži enak zaščitnem faktorju na embalaži izdelka.
7. Po izpostavljanju soncu se namažemo z izdelkom za nego po sončenju.
8. Ne pozabimo na odboj sončnih žarkov od različnih površin: snega, vode, peska, betona in trave. Tudi ko je oblačno se moramo zaščititi.
9. Posebej zaščitimo ustnice, veke in uhlje.
10. Starši še posebej pazite na pravilno zaščiti otrok.

 

»Ob pravilni uporabi kreme ali ostalih sredstev za sončenje, ki imajo na primer faktor 20, je lahko na soncu 20 x 5 minut ali 100 minut, ne da bi jo opeklo.«

 

»Znanstveniki so ugotovili, da otroci prejmejo do 18. leta 80 % celotnega življenjskega UV-sevanja, pogosto izpostavljanje soncu in opekline v otroštvu pa močno povečajo možnost pojava kožnega raka pozneje v življenju.«

 

»Prav tako se moramo zavedati, da sredstva za sončenje niso namenjena nadomeščanju naravne zaščite in tudi ne podaljševanju časa izpostavljanja soncu.«

 

Zanimivost

Vzroki za motnje pigmentacije
Za zaščito občutljivih kožnih celic pred UV-sevanjem telo proizvaja melanin. Njegovo tvorbo spodbujata hormona MSH (melanocite stimulirajoči hormon) in ACTH (hormon adrenokortikotropin). Pri motnjah pigmentacije nastaja preveč melanina, ki se začne kopičiti. Na koži se to odraža kot madeži in polt je videti neenakomerna. Melanin določa barvo pigmentnih madežev – ti so lahko rumeni, rjavi ali črni.

Pri staranju kože so pigmentni madeži posledica dolgoletnega UV-sevanja (= starostne pege), zato večina hiperpigmentacij nastane na dolgotrajno izpostavljenih predelih kože, kot so obraz, hrbtišče rok in dekolte. Pri tem imajo pomembno vlogo tako UVA- kot tudi UVB-žarki: zaradi UVA-žarkov potemni predstopnja melanina, ki je prisotna v koži (takojšnja pigmentacija) – to je opazno že po nekaj urah izpostavljenosti UV-svetlobi. UVB-žarki pa spodbudijo nadaljnjo tvorbo melanina (zapoznela pigmentacija) – to je vidno šele nekaj dni po izpostavljenosti UV-svetlobi.

Kdaj se pojavijo prve starostne pege, je močno odvisno od življenjskega sloga. Praviloma nastanejo po 40. letu, vendar se lahko pojavijo tudi prej, če smo veliko na soncu.

Hormonske spremembe, npr. zaradi jemanja hormonskih preparatov (kontracepcijske tabletke) ali v obdobju med nosečnostjo in po njej, pa lahko vplivajo na motnje pigmentacije tudi v mlajših letih (tako imenovana melazma). Koža v tem primeru reagira na UV-žarke s povečano tvorbo melanina.

Za preprečevanje in odpravljanje pigmentnih madežev sta zelo pomembni visoka UV-zaščita in upočasnitev koži lastne tvorbe melanina.

 

Junij, 2009