Iščite po prispevkih
Jesenske spremembe niso nujno slabe. Zagotovo poznate ljudi okrog vas, ki jesen naravnost obožujejo. Uživajo v barvah jeseni, jesenskih okusih, zavijanju v prve puloverje, sprehodih skozi šelesteče odpadlo listje itd. Jesen prinaša nekaj pozitivnih miselnih in čustvenih preobratov, med katere sodijo:
Če pogledamo na drugi pol, pa jesen prinaša tudi nekaj manj prijetnih značilnosti, ki vplivajo na naše počutje. Mednje sodijo:
Na splošno ljudje občutijo več bolečin v telesu, saj nižje temperature povečajo občutek bolečine, sploh bolečine v hrbtu in vratu.
Ljudje z akutnimi dihalnimi težavami ali astmo imajo več težav z dihanjem v hladnem vremenu. Suh zrak namreč izsuši tudi sluznico, kar lahko oteži dihanje.
Vsako sezono veliko govorimo o jesenskih prehladnih obolenjih, ki so vsakoletna stalnica. V tem času se po ambulantah oglasi največ bolnikov z respiratornimi boleznimi (mednje sodijo vsi prehladi, gripa, še vedno obstoječi koronavirus, bronhitis …), alergijami (čas cvetenja nekaterih rastlin, ki sprožajo alergijske reakcije, kot so smrkav nos, boleče grlo, kašljanje – denimo ambrozija) in kroničnimi boleznimi (poslabšanje stanj astme, KOPB, revmatizem …).
Preberite tudi prispevek: Nad prehlad z domačo lekarno
Med najbolj ranljive skupine za jesenska obolenja sodijo starejši ljudje, ki so bolj občutljivi zaradi padcev, hipotermije, gripe …, otroci, saj se v šolah in vrtcih poveča vnos virusov, ki se tam hitro širijo, ter nosečnice, ki morajo paziti nase in se zaščititi pred okužbami.
Ogrevani prostori, še posebej če niso ustrezno prezračevani, lahko povzročijo številne zdravstvene težave.
Poglejmo si najpogostejše posledice bivanja v ogrevanih prostorih:
Ogrevanje pogosto suši zrak, kar lahko draži dihalne poti. Suh zrak povzroča izsuševanje sluznic v nosu, grlu in pljučih, kar povečuje tveganje za okužbe, kot so prehladi in bronhitisi. Suh zrak lahko poslabša tudi simptome astme in alergij, saj zmanjšana vlaga vpliva na sluznico dihalnih poti, kar lahko vodi v povečano občutljivost na dražljaje, kot so prah, pršice in drugi alergeni.
Bivanje v ogrevanih prostorih lahko povzroči izsuševanje kože, kar lahko vodi v srbenje, luščenje in celo razpoke na koži. Pogosto se poslabšajo težave, kot so ekcemi ali atopijski dermatitis. Suh zrak lahko povzroči tudi izsuševanje oči, kar vodi v draženje in nelagodje. Še posebej nelagodno je za ljudi, ki nosijo kontaktne leče.
V ogrevanih prostorih je prezračevanje pogosto zanemarjeno, kar pomeni, da se kakovost zraka poslabša. Kopičenje CO2, prahu in alergenov lahko vodi v glavobole, utrujenost in zmanjšano koncentracijo. V sodobnih, dobro izoliranih stanovanjih je zrakotesnost pogosto boljša, vendar to hkrati pomeni slabše naravno prezračevanje. Zato je pomembno redno prezračevanje, da se zagotovi svež zrak in zmanjša tveganje za težave z dihanjem.
Preberite tudi prispevek: Kako se rešiti vlage?
NIJZ opozarja še na problem onesnaženosti zraka v kurilni sezoni: »Onesnažen zrak je pri nas, kot v ostalem razvitem svetu, najpomembnejši okolijski problem, ki ogroža zdravje ljudi. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo. Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, še posebej so problematični delci (PM). Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so npr. strupene kovine, organske spojine. Osnova njihovega škodljivega delovanja je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane … ter tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive učinke.«
Med druge vplive navajajo še vplive na srce in žilje, na dihala, delce povezujejo z nekaterimi nevrološkimi boleznimi, s sladkorno boleznijo in pojavom rakavih obolenj.
Jesen in zima sta nevarno obdobje za to, da se zapremo v notranje prostore in pozabimo na gibanje. Zmanjšana količina gibanja pa lahko povzroči številne negativne posledice za zdravje, tako telesno kot tudi duševno. Na telesni ravni nam grozijo povečanje telesne teže, kardiovaskularne težave, oslabitev mišic in kosti, presnovne motnje. Gibanje ima velik vpliv na naš imunski sistem, zato smo ob zmanjšani aktivnosti bolj dovzetni za okužbe, dolgoročno gledano pa poveča tveganje za nastanek kroničnih bolezni (npr. diabetes tipa 2, srčno-žilna obolenja …), študije kažejo tudi na krajšo življenjsko dobo neaktivnih. Na duševni ravni pa pomanjkanje gibanja vodi v povečano tveganje za pojav duševnih motenj (depresije in anksioznosti), slabšo kognitivno funkcijo (utrujenost in zmanjšana koncentracija, tudi slabši spomin), motnje in slabšo kakovost spanja …
Zato nikakor ne pozabimo na pomembnost gibanja v vseh letnih časih. Dejavnosti le prilagodimo letnemu času, zadostujejo že sprehodi v naravi, vaje doma, uporaba stopnic namesto dvigala ter vključitev redne vadbe v dnevno rutino.
Preberite tudi prispevek: Gibanje tudi v mrzlem – a po pameti!
A Jesen je obdobje čustvenih preobratov.
B Prezračevanje prostorov igra pomembno vlogo pri našem zdravju.
C Ostanimo aktivni tako zunaj kot v zaprtih prostorih.