Iščite po prispevkih
Avtor: Katja Mohorič
Izbiranje primerne kreme je zahtevna naloga, ki lahko traja dolgo časa in nas stane precej denarja, pravi dr. Katarina Šmuc Berger. »Osnovno pravilo je, da zaupamo in verjamemo svoji koži. Kadar imamo občutek, da naši koži nek preparat ne ustreza, to upoštevajmo in ga opustimo. Čisto mogoče je, da isti izdelek naši prijateljici zelo ustreza, nam pa ne. Zato kožo opazujmo in pravočasno reagirajmo.«
Najpogostejša napaka se običajno zgodi že pri oceni tipa kože. »Številni ljudje menijo, da imajo suho kožo in si z uporabo bolj mastnih negovalnih preparatov stanje še poslabšajo. Določitev tipa kože sicer ni čisto preprosta, vendar se glede tega lahko orientiramo tudi doma: če je koža v predelu čela, okrog nosu in po bradi svetleča in že na otip mastna, bodo za ta predel primerni preparati za mastno kožo, če pa je brez leska in imamo občutek, da je zategnjena – najpogosteje na licu –, pa je suha. Pogosto naletimo na mešano kožo obraza: na osrednjem delu mastna, pri straneh suha,« pojasnjuje dr. Šmuc Bergerjeva in dodaja, da če sami ne znamo oceniti tipa kože, vprašajmo za nasvet kozmetičarko ali dermatologa.
Primernost kozmetike je odvisna od vsakega posameznika in njegovih želja oziroma pričakovanj v zvezi z uporabo. »Žal se pogosto zgodi, da zaradi nerealnih želja posegajo ljudje po preveč agresivnih in preštevilnih preparatih in z njimi razdražijo kožo. Bistveno je, da uporabljamo preparate, ki nastajajo pod nadzorom sestavin in kakovosti, kar lahko trdimo za večino preparatov, ki se prodajajo v lekarnah in trgovinah. Težko bi pa to trdili za razne domače izdelke, pri katerih ni jasnih podatkov o sestavinah, koncentraciji učinkovin in roku trajanja. Ker so najpogostejši vzrok kontaktnih alergij na kozmetiko dišave in konzervansi, je dobro, da je tovrstnih sestavin čim manj. Še posebej pri ljudeh, ki so nagnjeni k alergijam,« meni dr. Šmuc Bergerjeva.
Na splošno bi lahko rekli, da so za ljudi, ki imajo občutljivo kožo in ki se hitro razdraži, primerni preparati s čim manj sestavinami. Pri tem je pomembno, da ne pretiravamo s količino, saj se »težave s kozmetiko« pojavijo tudi zaradi neprimerne in hkratne uporabe.
Ob uporabi kakovostnih kozmetičnih preparatov, ki jih naša koža dobro prenaša, bi lahko rekli, da bistvene razlike med rednim ali občasnim ličenjem ni. »V zadnjem času imajo nekatere dnevne kreme in pudri dodane UV-zaščitne filtre in so na ta način lahko celo koristni pri vsakdanji zaščiti kože. Učinki na kožo so predvsem odvisni od primernosti uporabljenih preparatov za naš tip kože in ne toliko od tipa kože samega,« pojasnjuje dr. Šmuc Bergerjeva.
Naša sogovornica opazi pri svojem delu pri ljudeh več neprijetnosti ob uporabi ličil in negovalne kozmetike. »To opazimo predvsem pri tistih, ki so nagnjeni k alergijam in imajo kožo, ki se hitro razdraži ter postane rdeča, srbeča in luščeča. Ob pretirani uporabi čistilnih in luščilnih preparatov se posledice najhitreje poznajo pri suhi koži. Za tovrstne vplive je običajno manj občutljiva bolj mastna koža.«
»Ne bo odveč, če ponovimo, da univerzalnih preparatov, ki bi ustrezali prav vsem ljudem, ni,« poudarja. Svetuje, naj si vzamemo čas, da svojo kožo in njene reakcije spoznamo, saj bo tako izbira lažja. Vsekakor pa se velja izogniti kozmetiki, ki nam povzroča kakršnekoli neprijetnosti na koži.
Po uporabi dekorativne ali negovalne kozmetike se, če kozmetika ni ustrezna, najpogosteje pojavijo rdečica, srbež, luščenje ali mehurčkom podobne spremembe, ki so običajni znak kontaktne preobčutljivosti na sestavine uporabljenih sredstev. Običajno se pojavijo z nekajdnevnim zamikom po uporabi. »Zmotno je splošno razširjeno mišljenje, da smo lahko alergični le na sredstva, ki smo jih uporabili prvič v življenju. Alergija se lahko pojavi kadarkoli,« pravi dr. Šmuc Bergerjeva in dodaja: »Težava je tudi, da so sestavine številnih preparatov zelo podobne in zato v primeru kontaktne alergije težko najdemo nadomestni izdelek. V primeru težav vsekakor svetujem takojšnjo opustitev izdelka. Težave na koži nato običajno izzvenijo same od sebe v nekaj dneh.« Kadar so težave hujše, je dobro poiskati pomoč pri zdravniku, ki bo ocenil, ali potrebujemo pregled pri specialistu. V primeru ponavljajočih se težav je mogoče po oceni specialista opraviti določeno vrsto alergološkega testiranja.
»Bistveno za ohranitev zdrave in lepe kože je imeti pravo mero in realna pričakovanja, ki nas vodijo v uporabo sredstev, ki nam ne bodo škodovala,« poudarja Šmuc Bergerjeva. Glavni zunanji povzročitelj prezgodnjega staranja kože je predvsem izpostavljenost kože ultravijolični svetlobi med sončenjem v solariju ali na prostem, ali pa zaradi dolgega gibanja na soncu. Pri tem je najpomembnejše, da ustrezno zaščitimo kožo. »Pomembno je, da se poleti zavedamo možnih neprijetnih učinkov kombinacije nekaterih rastlinskih olj, na primer v parfumih, ter UV-žarkov, ki nam lahko na koži pustijo neprijetne dolgotrajne madeže,« svetuje dr. Katarina Šmuc Berger.
Citati:
»Univerzalnih preparatov, ki bi ustrezali prav vsem ljudem, ni.«
»Za ohranitev zdrave in lepe kože je najpomembnejša prava mera in realna pričakovanja.«
»Kadar imamo občutek, da naši koži nek preparat ne ustreza, to upoštevajmo in ga opustimo.«
Oktober, 2008