Ljudje smo različni, zato je prav, da temperaturo vode pri prhanju prilagodimo svojim posebnostim, omejitvam in potrebam. Splošno pravilo je, da je najoptimalnejša temperatura vroče vode okoli 35 °C, nikakor pa naj ne bi presegla 40 °C. Pozorni moramo biti tudi na pogostost in trajanje vroče prhe.

Avtorica: Vesna Vilčnik

O umivanju nekoč in danes bi lahko zapisali veliko besed. Danes so higienski standardi in stopnja čistoče na bistveno višjem nivoju kot nekoč. Ustaljene navade na področju higiene in čistoče telesa so za veliko večino ljudi nekaj povsem samoumevnega. Včasih je ljudem zadostovalo jutranje umivanje do pasu, najboljši približek prhe je bil bližnji slap, kopali pa so se enkrat tedensko. Tudi odnos do mrzle in tople vode se je skozi čas spreminjal. Eno izmed izhodišč je bila ugotovitev, da mraz krči telo. Hladna voda naj bi imela terapevtske, verjeli so, da celo »moralne« učinke. Za veliko ljudi v drugi polovici 18. stoletja je pri umivanju z vodo prevladovalo razmišljanje, da mora biti hladna. Vsekakor je hladna voda nekoliko manj »umivala«, zato pa toliko bolj utrjevala. V zadnjih letih 18. stoletja pa so začeli s higieno povezovati predvsem toplo vodo. Od takrat je veljalo, da topla voda čisti, hladna pa poživlja.

Prava temperatura vode

Je sploh mogoče govoriti o »pravi« temperaturi vode? Najbrž prav toliko, kolikor lahko razmišljamo »pravem« partnerju. Čeprav v zahodnem svetu veljajo merila, da naj bi bil lep moški visok in črn, ženska pa dolgolasa, s polnimi prsmi in oblo zadnjico, so okusi seveda različni. Zato ni bistveno, da najdemo pravega partnerja, ampak pravega partnerja zase. Podobno velja za temperaturo vode. »Težko govorimo o priporočeni temperaturi vodne prhe. Ljudje smo različni. Nekaterim bolj ustreza topla voda, drugim hladna. Menim pa, da se je najbolje prhati z vodo, ki ne preseže 40 °C,« svetuje Mihec Pogačnik, dr. med., spec. dermatovenerolog, iz Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana. Opozoril je še, da morajo biti pri prhanju z vročo vodo še posebej previdni ljudje s krčnimi žilami.

Vpliv vroče vode na vene

Krčne žile so vijugaste otekle žile, ki jih najpogosteje najdemo na nogah. Pojavijo se, če se zaklopke, ki prepuščajo pretok krvi iz ven na nogi nazaj v srce ne zaprejo v celoti. Zato se nekaj krvi nabira v venah nog in te nabreknejo. Ljudje s krčnimi žilami delno spremenijo oziroma prilagodijo način življenja na področju prehranjevanja, gibanja in osebne higiene. Pri krčnih žilah strokovnjaki priporočajo umivanje in prhanje nog z mrzlo vodo. Smiselno je poskusiti tudi vroče-hladne kopeli. Noge najprej za minuto potopite v toplo vodo in jih umivajte z gobo. Potem jih za pol minute potopite v hladno vodo in spet umivajte z gobo. Temu lahko sledi še krajše namakanje v topli vodi. »Bolnikom s krčnimi žilami svetujemo prho temperature okoli 29 oziroma 30 °C,« pove Mihec Pogačnik. Bolnik s krčnimi žilami lahko gre tudi v savno, vendar le za krajši čas. Po prihodu iz savne pa se mora obvezno oprhati s hladno vodo ali se potopiti v mrzel bazenček.

Blagodejna masaža pod prho

Prha, še posebno jutranja, ki ji sledi živahno drgnjenje, človeka prebudi in prijetno osveži. Kožo namilite, nato pa se močno zdrgnite po vsem telesu z rokavico iz lufe. Drgnite gor in dol po rokah in nogah ter v krožnih gibih po hrbtu in trebuhu. Ob koncu drgnjenja se oprhajte s hladno vodo. Če menite, da je drgnjenje prenaporno, si lahko ob običajnem prhanju kdaj pa kdaj privoščite še vodno masažo. Ker smo ljudje različni, se lahko masirate s toplim ali hladnim vodnim curkom, nikakor pa naj temperatura vode ne preseže 40 °C. Začnite pri gležnjih, nato pa nadaljujte po nogi navzgor do bokov. Poskrbeti morate za masažo obeh nog; noge z močnim curkom prhajte z vseh strani, spredaj, zadaj in pri straneh. Posvetite se še posebej predelom, kjer imate celulit. Masažo končajte tako, da še enkrat obrizgate vso nogo od peta navzgor. Za to boste potrebovali največ 10‒15 minut. Vodna masaža je zelo koristna, saj pospeši prekrvavitev, krepi tkivo in zmanjšuje plast celulita.

Je lahko umivanja tudi preveč?

»Opozoril bi, da je lahko prhanja in umivanja tudi preveč. S tem ne želim reči, naj se ljudje ne umivajo, pravim le, da je pri higieni potrebna prava mera,« poudari Mihec Pogačnik. Dovolj pogosto si je treba umivati predvsem roke in intimne predele telesa. Čeprav lahko vroča prha, še posebno v zimskih mesecih, človeka prav prijetno ogreje, pa je pri tem potrebna določena mera previdnosti. Pri prhanju z vročo vodo moramo biti pozorni na pojav rdečice na koži. Pojavi se lahko tudi srbečica, saj s kože izperemo zaščitno plast maščobe in jo izsušimo. Kopanje ali prhanje naj ne traja dlje kot deset minut. Pri tem lahko uporabimo mlačno ali toplo vodo, ne pa zelo vroče. Še posebno občutljiva je koža obraza. Obraz si umivajte z rokami in ga raje ne drgnite s krpami. Po prhanju na vlažno kožo nanesite losjon ali mastno vlažilno sredstvo, če je vaša koža že po naravi bolj suha. Vaše vodilo naj bo zmernost. Pretirano umivanje rok, pretirano vzdrževanje osebne higiene in nezmožnost, da bi kaj zavrgli, lahko kažejo tudi na obsesivno kompulzivno motnjo.

Še nekaj razlogov proti prevroči prhi

Še posebno kadar se pri prhanju odločite še za umivanje las, bodite pozorni na temperaturo vode. Previsoke temperature lase poškodujejo. Še posebej če so pobarvani, bo barva pri umivanju z vročo vodo prej zbledela. Strokovnjaki svetujejo umivanje las z mlačno vodo, pri oblikovanju (kodralnik, likalnik) pa lase dodatno zavarujte še s sredstvi, ki jih ščitijo pred visokimi temperaturami. Posebej previdni bodite, če imate po naravi nizek tlak. Vroča voda lahko povzroči dodaten padec krvnega tlaka in posledica je lahko tudi izguba zavesti. Za ljudi z nizkim tlakom velja izogibanje dolgotrajnemu izpostavljanju vroči vodi pod prhami ali v zdraviliščih.

Kdo je izumil prho?

Prvi mehanski tuš z ročno črpalko je patentiral William Feetham leta 1767 v Angliji. Prha je delovala tako, da se je voda s pomočjo črpalke nabrala v posodi nad uporabnikovo glavo, ta pa jo je nase zlil tako, da je potegnil za verigo, ki je vodo sprostila iz posode. Prvi tuš je bil seveda hladen. Naslednji, malce bolj izpopolnjen angleški model prhe iz leta 1810 je imel že »primitivno« ogrodje iz kovinskih palic, sama »kabina« pa je bila visoka kar tri metre. Prve sodobne prhe, podobne današnjim, so bile nameščene v vojašnici francoske vojske in zaporih leta 1870. Zanje je bil zaslužen francoski zdravnik in izumitelj François Merry Delabost.

5 pravil prhanja

1. Pri prhanju bodite zmerni; prilagodite količino in trajanje dejanskim potrebam.
2. Pri izbiri temperature vode se ravnajte po notranjem občutku, vendar ne presezite 40 °C.
3. Izogibajte se agresivnim gelom med prhanjem; pri občutljivi koži gel uporabljajte samo na intimnih delih telesa.
4. Prhanje, razen po športnih dejavnostih, zaključite s hladno vodo.
5. Po prhanju še na nekoliko vlažno kožo nanesite negovalni losjon; ne pozabite na nego obraza.

April 2017