Sonce je vir življenja. Pa tudi vir težav – če ga je preveč ali če ga je premalo. Če se pretirano izpostavljamo soncu, ni dobro za zdravje naše kože. Če se premalo, kakor se pogosto zgodi v jesensko-zimskih mesecih, pa nam grozi pomanjkanje vitamina D. Katera je torej tista zdrava mera sončenja danes, smo vprašali Lino Virnik Kovač, dr. med., specialistko dermatovenerologije. S klimatologinjo mag. Mojco Dolinar pa smo se pogovarjali o podnebnih spremembah, ki s sabo prinašajo tudi neposredne spremembe v našem vsakdanjem življenju.

Avtorica: Maja Korošak

Lina Virnik Kovač je potrdila, da sonce zagotovo nima le škodljivih učinkov. »Zaradi sonca je naše počutje boljše in v naši koži se tvori vitamin D, ki pa je zelo pomemben za naše zdravje. Predvsem koristi kostem in mišicam, spodbuja pa tudi naš imunski sistem,« in dodala, da pomanjkanje vitamina D ni nova stvar, saj je v našem podnebnem pasu to prisotno že od nekdaj. »V obdobju od oktobra do marca namreč pri nas sončni žarki niso dovolj močni, da bi se v koži lahko tvorila aktivna oblika vitamina D in na to ne moremo vplivati. V obdobju od marca do oktobra so sončni žarki dovolj močni in pet do deset minut sončenja dva- ali trikrat tedensko, če je izpostavljeno celo telo, zadošča. Če sončimo le roke in noge, je dovolj deset do dvajset minut, dvakrat ali trikrat v tednu.«

In če bi se soncu izpostavljali le toliko, kolikor je potrebno, tudi neželenih učinkov sončenja ne bi bilo. Res pa je, da se vitamin D v našem telesu razgradi v štirinajstih dneh in ga ne moremo »pridelati« na zalogo. Zato je od oktobra do maja priporočljivo jemanje dodatkov vitamina D.

Dr. Virnik Kovač opozarja tudi na to, da kreme z zaščitnim faktorjem onemogočajo tvorbo vitamina D v koži – če smo torej dosledno namazani z zaščitnimi kremami, potem vitamina D ne bomo dobili. Katera je torej varna meja sončenja? »Dermatologi ne priporočamo namernega izpostavljanja soncu, predvsem od 10. do 16. ure. V zgodnejših in poznejših urah pa se sončimo po zdravi pameti in se prav tako zaščitimo, bodisi z oblačili bodisi s kremami ali pa ostajamo v senci.«

Posledice pretiranega sončenja

Pretirano izpostavljanje kože soncu ima lahko tudi hude posledice. Dermatologi v povezavi s tem največ govorijo o kožnem raku, tako melanomskem kot tudi nemelanomskem. »Melanomski rak je zelo nevaren in se pojavlja že pri mlajših ljudeh. Povezan je predvsem z opeklinami v otroštvu, s številom znamenj in s svetlim tipom kože, lahko pa se razvije tudi na soncu neizpostavljenih delih telesa. Nemelanomski rak kože je pogostejši in nastaja neposredno v povezavi s količino izpostavljenosti soncu. Njegov razvoj je počasnejši in je pogostejši pri ljudeh s svetlim tipom kože in pri tistih, ki so veliko na soncu. Običajno raste le na koži in redko metastazira,« razlaga dr. Virnik Kovač.

Naša sogovornica še pove, da izpostavljanje kože soncu izjemno pospešuje njeno staranje. »Z izpostavljanjem soncu se v koži začnejo kronične spremembe celic, ki povzročijo, da začne propadati kolagen in to se potem odraža na naši koži kot izguba elastičnosti, gubanje in tanjšanje kože. Temu se lahko izognemo, če se pred soncem dobro zaščitimo.«

Pomen vitamina D

Najpomembnejša funkcija vitamina D je vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja s tem, da povečuje njuno absorpcijo v črevesju. Poleg tega vitamin D vpliva tudi na rast kosti in vezivnih tkiv. Poleg tega vitamin D prispeva k normalni absorpciji/uporabi kalcija in fosforja, prispeva k normalni ravni kalcija v krvi, prispeva k ohranjanju zdravih kosti, prispeva k delovanju mišic, prispeva k ohranjanju zdravih zob, delovanju imunskega sistema in ima vlogo pri delitvi celic.

Pomanjkanje vitamina D pri dojenčkih in malčkih povzroča rahitis, pri katerem opazimo odebelitve na hrustancih, deformacije skeleta ter manjšo moč mišic. Izrazito prenizka raven vitamina D pri odraslih vodi do razgradnje kosti. Lahko pride celo do spontanih zlomov kosti. Pomanjkanje prispeva tudi k nastanku osteoporoze v starosti. Zaradi pomanjkanja vitamina D lahko pride tudi do slabše absorpcije kalcija. Pomanjkanje vitamina D povzroča tudi izčrpanost ter bolečine v mišicah in kosteh.

Temperature so se zvišale

Že dolgo časa govorimo o podnebnih spremembah in o tem, kako katastrofalno bodo morda vplivale na naš način življenja ter na rastlinstvo in živalstvo sveta. Mag. Mojca Dolinar, klimatologinja in vodja sektorja za analizo podnebja na Agenciji RS za okolje, nam je orisala klimatske spremembe pri nas v zadnjih desetletjih. »Kot so pokazale meritve, se je v Sloveniji v zadnjih šestdesetih letih temperatura dvignila že za dve stopinji Celzija. Globalno pa se je od industrijske dobe temperatura dvignila za stopinjo Celzija.« Od kod takšna razlika? »Globalno se temperatura meri tako nad oceani kot nad celinami in seveda se temperatura nad celinami zviša bolj kakor nad morjem. Najbolj pa se ogreva arktični predel. Vendar razlog ogrevanja tam ni ozonska luknja, saj se ta nahaja v višjih plasteh stratosfere. Na podnebne spremembe ima ozon sicer delen vpliv, vendar precej manjši kakor ogljikov dioksid. Če pogledamo srednjo Evropo, ki je nekoliko bolj oddaljena od Atlantskega oceana, so spremembe približno enake kakor v Sloveniji, v Zahodni Evropi pa so nekoliko nižje. Na spremembe temperature v tistem območju vpliva tudi Zalivski tok, ki slabi in nima več takšnega grelnega učinka, kot ga je imel v preteklosti,« je pojasnila Mojca Dolinar.

Spremembe v padavinah

Z dviganjem temperature se po besedah naše sogovornice posledično spreminjajo tudi ostali dejavniki podnebja, ki vplivajo na življenje ljudi. »To so najprej padavine. Padavinski cikel se delno spreminja in podatki kažejo, da pri nas pade manj padavin, kakor jih je padlo v začetku šestdesetih let. V zahodnem delu Slovenije so se padavine znižale do 10 %.«

Te spremembe se najbolj občutijo v kmetijstvu, občutimo pa jih tudi v vsakdanjem življenju. »V kmetijstvu se zadnjih petnajst let pogosto soočamo s sušami. Vendar te niso posledica le manjše količine padavin, ampak bolj posledica drugačnega padavinskega režima in večjega izhlapevanja. Opažamo, da se je razmik med posameznimi padavinskimi dogodki podaljšal, zaradi tega tudi večkrat pride do suše. Slovenija še vedno spada med dobro namočene države. Težave pa povzročajo kratkotrajne suše, ki so intenzivne in jih spremlja vročina. Ko padavine padejo, so zelo intenzivne in takšne padavine rastlinam ne pomagajo dosti, ker zemlja takšne količine ne more naenkrat sprejeti. Veliko vode takoj odteče po površini.«

Vročinski valovi

Tretje so vročinski valovi. »Teh je zaradi dviga temperature več in so intenzivnejši. Rastline pa ne razločujejo med sušnim in vročinskim stresom. Tudi če pri visokih temperaturah zalivamo, rastlinam to ne pomaga kaj dosti, saj jih »ubija« vročina. Na drugi strani imamo poplave. Te se gostijo, saj padavine postajajo sicer redkejše, a zato izdatnejše in intenzivnejše. Toplejši je namreč zrak, več vlage lahko nosi. Zato se pojavljajo močnejše nevihte, ki jih spremljata toča in močan veter, tadva pa povzročata škodo.«

Vse te spremembe posredno vplivajo na življenje ljudi. Katere spremembe pa vplivajo neposredno? »Najbolj neposredno na ljudi vpliva vročinski stres. Vročinski valovi povzročajo veliko smrtnih žrtev po svetu, več kot na primer poplave. Tudi v Sloveniji smo ugotovili, da se smrtnost ob vročinskih valovih znatno poveča.«

Ultravijolično sevanje

Kako se je spremenilo ultravijolično sevanje? »Ultravijolično sevanje se je podobno kot v ostalem svetu povečalo, vendar to ni posledica podnebnih sprememb, ampak tanjšanja ozonske plasti v stratosferi. Ne gre za podnebne spremembe, ampak za učinek plinov, ki uničujejo ozon v stratosferi. Pri tem pa se je kot zelo učinkovit izkazal Montrealski sporazum, s katerim so se države podpisnice leta 1989 zavezale, da bodo zmanjšale izpuste plinov CFC (klor fluorove spojine, potisni plini v pršilih in v hladilnih napravah), ki uničujejo ozonski plašč, in to se je res zgodilo. V zadnjem desetletju tako lahko ugotavljamo, da se ozonski plašč ne tanjša več. Ta protokol je sicer še vedno v veljavi.«

Potrebno bo omejiti rabo energije

Sporočilo Montrealskega protokola nas torej lahko navdaja z optimizmom. Druga zgodba pa je verjetno pri omejevanju izpusta toplogrednih plinov, je tako? Mojca Dolinar: »To gre veliko počasneje. Nekaj optimizma vzbuja Pariški sporazum iz leta 2015, počasi prihaja v zavest mednarodne politike, da je treba narediti odločilne korake. Težava pri omejevanju toplogrednih plinov pa je prav v tem, da bi potrebna omejitev prinesla drastične posledice za način življenja, kakor smo ga navajeni. Večina toplogrednih plinov namreč pride v ozračje zaradi naše rabe energije v vseh oblikah: za proizvodnjo električne energije, za transport, za industrijo. Če bi to želeli omejiti, bi morali zelo spremeniti naš način življenja na povsem osebni ravni. Potreben bi bil drugačen potrošniški model, spremeniti bi se morali transport, turizem, … Tehnologija nam do določene mere pomaga pri tem, da učinkoviteje izrabljamo energijo, in tu je še nekaj rezerv. Poglavitno bi bilo, da bi porabo energije zmanjšali. To pa je boleče vprašanje za politiko, poleg tega je celotna svetovna ekonomija odvisna od rabe fosilnih goriv, ki določajo svetovne center moči.«

Se nam obeta šest stopinj več?

In kaj se bo zgodilo na našem območju, če ne bomo učinkovito ukrepali na globalni ravni? »Za Slovenijo smo pripravili tri različne scenarije. Eden je tako imenovani scenarij »business as usual«, ki predvideva, da se izpusti toplogrednih plinov ne bi prav nič spremenili. Po tem scenariju se temperatura v Sloveniji do konca stoletja lahko dvigne za dodatnih šest stopinj Celzija in to je zares zelo veliko. Število zelo vročih dni, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija, bi se močno povečalo. Lahko bi jih bilo več kot 90 dni v letu. Za primerjavo: danes ima na primer Ljubljana največje število vročih dni, in sicer okoli 20. Leto 2003 je bilo najbolj vroče leto zadnjih desetletij in takrat se je število vročih dni povzpelo na 50.«

Spremembe bodo tudi glede padavin, a te niso tako linearne. »Kot rečeno, se je obseg padavin nekoliko zmanjšal, do konca stoletja pa bi se količina padavin po omenjenem scenariju povečala, in sicer predvsem zaradi zimskih padavin. Razmik med padavinskimi dogodki bi se še podaljšal in to bi pomenilo, da bi bili posamezni padavinski dogodki še precej izdatnejši, kar pomeni hujše nalive, kot smo jih navajeni. Scenarij predvideva tudi precej manj snega, kot ga imamo zdaj, in to pomeni dvakratno povečanje tveganja za zimske poplave. Dodatno težavo predstavlja tudi to, da je celoten podnebni sistem, sem spada tudi rastlinski pokrov, navajen na snežno odejo, ki je nekakšen naraven zadrževalnik vode. Naše reke imajo snežni režim, kar pomeni, da dobivajo vodo pomladi in zgodaj poleti iz snežne odeje. V prihodnosti pa tega prenosa ne bo več. V rastni dobi bomo tako imeli težave s pomanjkanjem vode.«

A Zadošča 5 do 10 minut sončenja na dan.

B Pretirano izpostavljanje soncu povzroča tudi staranje kože.

C Pričakujemo lahko več vročinskih valov in višje temperature.