Bliža se poletje, to pa s seboj prinaša tudi včasih že prav neznosno visoke temperature. Pred poletno vročino se vse pogosteje skušamo ubraniti s klimatskimi napravami. A če želimo, da naša naprava deluje ne samo energetsko učinkovito, temveč tudi zdravju prijazno, jo moramo izbrati, namestiti, vzdrževati in uporabljati pravilno. Sicer nas bo, namesto da bi se počutili bolje, predvsem bolela glava – v prenesenem pomenu zaradi energetskih izgub, dobesedno pa zaradi neugodnega vpliva naprave na naše počutje, pojasnjujeta Dean Mavrič, univ. dipl. inž. str., ter uslužbenka Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ana Hojs, dr. med.

Avtorica: Helena Žagar

Ena ali več naprav?

Na učinkovitost klimatske naprave vpliva predvsem dimenzioniranje moči hlajenja in ogrevanja, razloži Mavrič. Ta mora biti prilagojena prostoru oz. njegovim toplotnim izgubam pozimi ali toplotnim dobitkom v poletnem času. Zato pred nakupom velja premisliti, ali bo naprava služila zgolj za hlajenje ali tudi za ogrevanje. Prav tako se moramo odločiti, ali jo bomo namestili samo v en ali v več prostorov. »Nerealno je pričakovati, da bo ena močna naprava, nameščena v predsobi, učinkovito hladila ali grela vse sosednje sobe, čeprav so vrata stalno odprta. Treba je upoštevati gibanje zraka med prostori. Če pretok zraka ni zadosten, potem ni dovolj prenosa toplote oz. hladu. Pogosto je smiselno namestiti več manjših naprav v posamezne prostore, lahko tudi t. i. izvedbo multi-split z eno samo zunanjo enoto. Izhajati moramo iz tlorisa prostorov, še bolje pa je na ogled povabiti strokovnjaka,« opozarja Mavrič. Strokovnjak bo objekt pregledal in stranki svetoval najboljšo rešitev.

Kvaliteta zraka

Klimatizacija pa pomeni tudi uravnavanje čistosti in vlažnosti zraka. Zato je z zdravstvenega vidika pred nakupom nujno razmišljati tudi o tem, ali klima vrti samo zrak, ki je že v prostoru, ali dovaja tudi svež zrak, kje zrak zajema, ali zrak filtrira in ali uravnava tudi vlažnost zraka in če ja, kako. Človek namreč potrebuje približno 400 litrov svežega zraka na uro, zato je za zdravo in varno bivanje v zaprtih prostorih prezračevanje ključnega pomena.

Če klimatska naprava sama ne izvaja prezračevanja, moramo prostore prezračevati naravno ali mehansko. Naravno prezračevanje izvajamo z uporabo oken in vrat. Mehansko prezračevanje pa poteka s pomočjo lokalnih ali centralnih prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote. Kakršno koli prezračevanje že izvajamo, je to za dobro počutje odločilnega pomena, saj se le tako iz zaprtih prostorov znebimo odvečnih količin ogljikovega dioksida ter delcev ogljikovega monoksida, radona in podobnih škodljivih elementov. Za nameček pa redno zračenje preprečuje tudi razmnoževanje pršic.

Poleg svežega zraka je za naše zdravje zelo pomembno tudi ohranjanje ustrezne ravni vlažnosti v prostorih. Povprečna oseba se počuti dobro pri relativni vlažnosti med 35 in 80 %. Presuh zrak povzroča povečano lebdenje prašnih delcev in sušenje sluznic, ki tako postanejo dovzetnejše za prehladna in dihalna obolenja. Pojavi se lahko dražeč in suh kašelj, koža začne izgubljati svojo naravno vlažnost ter prične srbeti, pečejo nas grlo in oči. Presuhi prostori so tudi idealno gojišče bakterij in virusov. Po drugi strani pa prevlažen zrak povzroča kondenzacijo vlage, kar vodi do nastanka plesni. Vlažnost zraka v prostoru lahko uravnavamo sami z zračenjem. Je pa tudi res, razloži Mavrič, da vlažnost delno uravnava tudi klimatska naprava sama. V fazi hlajenja zrak namreč prehaja preko hladnega toplotnega izmenjevalnika, kjer se izloča zračna vlaga, posledično pa se razvlažuje tudi zrak v prostoru. Vse klimatske naprave imajo tudi poseben način delovanja samo za razvlaževanje, še poudari Mavrič.

Namestitev klimatske naprave

Izkušen inštalater nam bo po ogledu prostorov zagotovo znal svetovati optimalno mesto za namestitev naprave. A vsekakor ni odveč, če smo kupci seznanjeni z nekaj zakonitostmi, ki jih pri umestitvi naprave v objekt velja upoštevati. Tako je pomembno, da najprej ohladimo najbolj vroč prostor. Posledično bo tudi bivanje v ostalih prostorih udobnejše. Kupci pogosto razmišljamo tudi o namestitvi klimatske naprave v hodnik, saj si tako želimo rešiti problem več sob hkrati. A strokovnjaki opozarjajo, da je to praviloma slaba odločitev. Hodniki namreč navadno niso izpostavljeni zunanji vročini, zato ima naprava kaj malo dela – relativno hitro doseže nastavljeno temperaturo in se izključi, pri čemer pa temperatura v sosednjih prostorih ostaja visoka.

Velja tudi, da je hladen zrak vedno priporočljivo usmeriti čim višje pod strop, da doseže celotno dolžino prostora in šele nato počasi pada navzdol. Prav tako je smiselno izkoristiti naravno gibanje zraka. Če bomo namestili napravo nasproti vrat, ki jih pogosto odpiramo, bo morala ta delati bistveno več vsakič, ko se bodo vrata odprla. Naprave tudi ni priporočljivo nameščati nad okna, skozi katera sije sonce, saj se tako izpihan zrak ogreje že ob samem izpihu. Paziti moramo tudi, da napravo namestimo tako, da pretok zraka ni oviran.

Prav tako naprav ne gre inštalirati v bližino virov toplote in neprijetnih vonjav. Klima bo namreč posrkala vroč ali zaudarjajoč zrak iz svoje bližine in ga razpihala po prostoru. Poleg tega bo naprava, če je v njeni bližini toplotni vir, delovala tudi, kadar to pravzaprav ne bi bilo potrebno. Pazljivi moramo biti tudi pri montaži zunanje enote. Vedeti moramo, da ta povzroča določeno raven hrupa. Zato je nikar ne umestimo neposredno zraven okna spalnice. Pa tudi zunanja enota mora biti nameščena tako, da pretok zraka ni oviran.

Vzdrževanje klimatske naprave

Redno in pravilno čiščenje ter vzdrževanje klimatskih naprav je izjemnega pomena. Umazana klimatska naprava bo namreč slabše ohlajala prostore, energetsko bo bolj potratna, za povrh pa lahko ogrozi tudi naše zdravje.

Za naprave v stanovanjih strokovnjaki priporočajo vsaj eno čiščenje letno, najbolje spomladi, pred pričetkom hladilne sezone. Očistiti je treba tako zunanjo kakor notranjo enoto. Priporočljivo je, da čiščenje zunanje enote opravi strokovnjak, če pa se ga lotimo sami, je smotrno upoštevati določena navodila. Najprej je treba napravo izključiti in prekiniti dotok električne energije. Nato z metlico in rokami odstranimo večje kose umazanije. Sledi pazljivo sesanje kondenzatorja z nastavkom z mehko krtačo. Nato s pršilnikom cevi za vodo očistimo prah in manjše odpadke (trava, semena ipd.). Enoto poškropimo s penečim čistilom, ki ga priporoča proizvajalec, pustimo čistilo delovati približno 15 minut, da nase veže umazanijo z reber kondenzatorja, nakar s pršilnikom vode čistilo speremo. In s tem je čiščenje zunanje enote zaključeno.

Čiščenje notranje enote zajema čiščenje sprednjega pokrova, uparjalnika in zračnih filtrov. Enoto najprej odpremo, nakar pokrov z obeh strani očistimo z mlačno vodo in detergentom ter ga osušimo s suho krpo. Ničesar ne sušimo na sončni svetlobi. Preden pričnemo s čiščenjem uparjalnika, snamemo zračni filter. Nato se lotimo uparjalnika. Ta je zaradi številnih tesno skupaj postavljenih aluminijastih krilc idealno gojišče bakterij. Uparjalnik očistimo s priloženimi čistilnimi kompleti, ki jih namestimo na sesalnik in z njimi odstranimo posušen prah, ali pa s posebno čistilno peno. Ker so nekateri uparjalniki premazani s posebnimi kemikalijami, ki zavirajo rast bakterij, pri čiščenju vedno upoštevamo proizvajalčeva navodila. Čisto na koncu očistimo še zračne filtre. Slednji napravo varujejo pred vdorom prahu, žuželk, bakterij in glivic. Tudi ti so pogosto premazani s kemikalijami za zaviranje rasti bakterij, zato velja ponovno upoštevati navodila proizvajalca. Vidno umazanijo s filtra odstranimo s sesalnikom ali pranjem filtra v topli vodi. Nato filter posušimo v senci. Filtre je priporočljivo čistiti enkrat na dva tedna. Za konec je treba pregledati in izprati še odvod kondenzata.

Če naprave ne bomo redno čistili in vzdrževali na opisan način, se bodo v njej namnožili mikroorganizmi. Tako pozabljivost pri menjavi filtrov lahko povzroči razmnožitev bakterij in glivic, zaradi tekočine pa se v sami napravi lahko razvije plesen. Naprava bo ob vsakokratnem zagonu te mikrobne delce razpršila v zrak, njihovo vdihavanje pa lahko povzroči številne zdravstvene nevšečnosti: poslabšanje astme; alergijsko vnetje pljučnih mešičkov; hipersenzitivni pneumonitis, ki se izraža s kašljem, povišano telesno temperaturo, mrzlico, občutkom težjega dihanja in utrujenostjo; glavobole in vnetja obnosnih votlin. Če pa smo neočiščeni napravi izpostavljeni dlje, se lahko razvijejo celo kronične bolezni dihal.

Uporaba klimatske naprave

Na vprašanje, kaj je tista najpogostejša napaka, ki jo uporabniki delamo in tako skrajšujemo življenjsko dobo naprav, Mavrič odgovarja: »Veliko strank še vedno upravlja klimatsko napravo po principu vklop/izklop. Ko je klimatska naprava izklopljena, se prostor pregreva. Potem jo uporabnik vklopi in naprava mora delovati na polno moč, saj želi čimprej vzpostaviti nastavljene parametre. To pomeni polno obremenitev mehanskih sklopov ob še nestabilnem hidravličnem delovanju hladilnega sredstva in mazalnega olja v napravi.

Sodobne klimatske naprave imajo vgrajene senzorje temperature in glede na nastavljeno vrednost svoje delovanje prilagajajo približno v območju od 30 do 110 % svoje nazivne moči. T. i. način auto bo polno deloval samo na začetku, kasneje pa bo zmanjšal vrtljaje kompresorja in ventilatorja ter s stabilnim delovanjem v optimalnih pogojih samo vzdrževal doseženo temperaturo v prostoru.« Priporočljivo je torej klimatske naprave nastaviti na nekoliko višje temperature – največ 5 stopinj nižje od zunanje temperature – in jih pustiti delati dlje.

Prav tako pihanja klimatske naprave nikoli ne usmerimo neposredno vase. Na ta način se izognemo temperaturnemu šoku, ki ga sicer telo doživi ob nenadnih večjih spremembah temperature. V nasprotnem primeru lahko pride do reakcije na sluznici zgornjih dihal, kar vodi v prehlade, kihanje, akutna vnetja grla, oteženo dihanje, glavobole in celo bronhitis.

ABC

A Redno zračenje preprečuje razmnoževanje pršic.

B Presuhi prostori so idealno gojišče bakterij in virusov.

C Previsoka vlažnost zraka v prostoru spodbuja nastanek plesni.