Poletje je pred vrati, z njim pa za marsikoga tudi počitnice na morju ali potovanja v oddaljene kraje. Da pa bi se dopusta spominjali s prijetnimi spomini, je dobro, da pred odhodom na počitnice poskrbimo za primerno zaščito in dobro opremljeno potovalno lekarno. Sploh na slednjo med pakiranjem kovčkov ne gre pozabiti, njeno vsebino pa prilagodimo glede na destinacijo, način in dolžino potovanja, pa tudi glede na zdravstveno stanje potnikov. Prispevek je nastal v sodelovanju z Ondino Jordan Markočič, dr. med., spec. epidem., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Zamuda leta, izguba prtljage ali gneča na avtocesti, raznorazne neprijetnosti nam lahko zagrenijo potovalno izkušnjo, a nanje kaj dosti ne moremo vplivati. Lahko pa se jim, sploh kar se tiče težav, kot sta driska ali dehidracija, izognemo, če se nanje ustrezno pripravimo. Najbolj na udaru so bolj ranljive skupine, od nosečnic do najmlajših in najstarejših. Sploh ob potovanjih v bolj oddaljene konce sveta se lahko kaj hitro srečamo s tegobami, kot so prebavne okužbe in viroze, ki se odrazijo z bruhanjem ali drisko. Kot se je izkazalo, je prav potovalna driska najpogostejša zdravstvena težava na potovanjih, saj že med potovanjem ali po vrnitvi domov doleti kar polovico popotnikov.
»Tveganje za pojav potovalne driske zmanjšamo z upoštevanjem splošnih higienskih ukrepov, kot je umivanje rok, ter s skrbno izbiro hrane in pijače. V sklop preprečitve ene od hudih drisk na potovanju pa v določenih primerih svetujemo cepljenje proti trebušnemu tifusu. Bolezen povzroča Salmonella Typhi, črevesna bakterija, izvor okužbe je človek, prenaša se kontaktno preko rok, predmetov, površin, s hrano in pijačo. Cepljenje se sestoji iz enega odmerka, zaščita je pri mladih odraslih do 70-odstotna in traja tri leta,« pojasni Ondina Jordan Markočič.
Blaga driska pogosto izzveni po nekaj dneh oz. se stanje izboljša po 48 urah (prvi dan jo lahko spremljajo tudi bruhanje, povišana temperatura, glavobol, slabost), hujša stanja (sočasno z visoko vročino z mrzlico, krči v trebuhu, kri v blatu, oslabelost) pa lahko zahtevajo tudi zdravniško obravnavo in spremembo potovalnih načrtov. V primeru driske tako najmlajšim ponudimo zadostno količino tekočine (najbolje voda) ter poskrbimo, da ne pride do dehidracije, saj v primeru driske ali bruhanja oseba izgublja velike količine tekočine. Pomagamo si lahko tudi z vnosom elektrolitov, sploh rehidracijskih praškov in raztopin, s katerimi nadomestimo z drisko izgubljene elektrolite. Običajno je driska pri odraslih precej blažja kot pri otrocih, postopek zdravljenja pa je tako kot pri najmlajših vnos tekočine in po potrebi elektrolitov.
V pomoč so nam lahko tudi probiotiki, s katerimi nadomeščamo izgubljeno naravno črevesno floro. V zahtevnejših primerih se za zdravljenje uporabljajo zdravila, ki upočasnjujejo oziroma ustavijo peristaltiko oziroma gibanje črevesja (smemo jih jemati največ dva dni), antibiotično zdravljenje driske pa se po besedah sogovornice začne šele po predhodnem posvetu s farmacevtom ali zdravnikom: »Jemanje antibiotikov v okviru samozdravljenja brez predhodnega posveta ni priporočljivo, saj veliko potovalnih drisk ni bakterijskega izvora, vedno pogostejša je tudi antibiotična rezistenca pri mnogih bakterijah in je verjetnost za neučinkovitost zdravljenja z antibiotikom, ki ga imamo morebiti s sabo, velika.« Sploh nevarna je driska pri dojenčkih, saj so ti še posebej občutljivi na izsušitev. Prav tako so otroci na potovanjih bolj dojemljivi za vnetja zgornjih dihal, pozorni pa bodimo tudi na pike žuželk, ki niso nevarni in neprijetni izključno le v tropskih krajih.
Nosečnica na počitnicah
Nosečnost ni razlog, zaradi katerega bi se morali odreči potovanjem. Vsekakor pa je prav, da se nosečnica pred načrtovanim potovanjem o tem posvetuje z zdravnikom, po potrebi pa opravi še kak dodaten pregled in se nauči prepoznavati resnejše zaplete, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Daljša potovanja v nosečnosti so sicer najbolj priporočljiva v drugem trimesečju (med 14. in 28. tednom), ko so tveganja za zaplete manjša, začetne slabosti izzvenijo, naraščajoči trebuh pa še ne predstavlja tolikšne ovire. Večina letalskih družb sicer dovoljuje polete vse do 36. tedna nosečnosti, po drugi strani pa se potovanja s križarkami po 28. tednu odsvetujejo.
»Potovanje je za zdravo nosečnico v drugem tromesečju, z enoplodno nosečnostjo, ki v sedanji in predhodnih nosečnostih ni imela težav, dokaj varno. Svetujemo jim, da za potovanje izberejo razvite države z dobro zdravstveno oskrbo, predvsem naj se izogibajo področij z malarijo in rumeno mrzlico ter izbruhi zike,« potrdi dr. Jordan Markočičeva in ob tem dodaja: »Izbrani osebni zdravnik in osebni ginekolog lahko da prve nasvete za varovanje zdravja nosečnice na potovanju. Med nosečnostjo pride do določenih fizioloških sprememb v telesu, ki so lahko samo nadležne, lahko pa se razvijejo tudi v nevarne. Med potovanjem je nosečnica lahko izpostavljena boleznim, ki imajo med nosečnostjo hujši potek, zato so zanje nevarnejše kot sicer.«
Po besedah sogovornice je priporočljivo, da njen izbrani ginekolog oceni tveganje za potovanje na podlagi anamneze, gestacijske starosti in ginekološkega pregleda ter ji na podlagi tega svetuje glede izbrane destinacije potovanja. Kot omenjeno se pri tem velja izogibati potovanjem na malarična območja, področja z rumeno mrzlico in z izbruhi zike, prav tako pa tudi v nerazvite države s slabo zdravstveno oskrbo. Lahko se namreč zgodi, da se običajne nosečniške težave (otekanje nog, zaprtje, rjav izcedek, rahli krči v trebuhu ali nogah) med potovanjem še stopnjujejo. Zdravnica vsem nosečnicam še polaga na srce, naj se na potovanjih izogibajo dejavnosti z večjo verjetnostjo padcev in pohodništva nad 3600 metri (zaradi hipoksije in odmaknjenosti do zdravstvene službe).
Plavanje je dobrodošlo, a v spremstvu vsaj še ene osebe, zaradi verjetnosti pojava krčev v nogah. Kot opozarja dr. Jordan Markočičeva, se po plavanju svetujeta prhanje in menjava mokrih kopalk s suhimi: »Kopanje v vročih bazenih in namakanje v jacuzzijih se odsvetujeta zaradi večje možnosti vaginalnih okužb. Škodljivi vplivi klorirane vode še niso bili dokazani. Potapljanje se odsvetuje zaradi nevarnosti dekompresijske bolezni pri plodu.« Prav tako pa naj nosečnice zaradi večjega tveganja za dehidracijo in okužbe sečil skrbijo za primeren vnos tekočin (dva do tri litre dnevno). Tudi pri starejših posameznikih obstaja večje tveganje za pojav dehidracije, saj imajo ti oslabljeno zmožnost za ohranjanje vode v telesu, pa tudi zmanjšan občutek za žejo. V vročih poletnih mesecih naj se tako zadržujejo v hladnih prostorih in se izogibajo večjim telesnim naporom, pri tem pa naj zaužijejo zadostne količine brezalkoholnih in nesladkanih pijač, najbolje vode.
Uredite si zavarovanje
Preden se odpravite na pot, si zagotovite tudi primerno zdravstveno zavarovanje za tujino. Če potujete v države EU, članice EGP, Švico, Severno Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Avstralijo in v Združeno kraljestvo, potem vam bo v pomoč evropska kartica zavarovanja, ki je na voljo v sklopu mreže javnega zdravstva. Stroške nujne medicinske pomoči boste sicer na mestu poravnali sami, po vrnitvi in predloženi dokumentaciji pa ste upravičeni do povrnitve stroškov, in sicer v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Vedno so dobrodošla tudi komercialna zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, ki krijejo stroške nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v tujini, ne da bi sami imeli kakršne koli izdatke. Glede na izbrani paket vam krijejo tudi prevoze, pravno pomoč itd.
Potovalna lekarna
Pomemben del vaše prtljage naj predstavlja potovalna lekarna. Najbolje je, da zdravila shranite na enem mestu in jih hranite na sobni temperaturi, zaščitena pred vlago in svetlobo. Pozorni pa bodite tudi na tista zdravila, ki zahtevajo poseben režim shranjevanja. Zdravila hranimo izven dosega otrok, če pa potujete z letalom ali vlakom, del zdravil hranite v ročni prtljagi.
Spodaj najdete seznam pripomočkov, ki naj jih potovalna lekarna obsega, posamezniki pa naj omenjeni seznam še dopolnijo. Kronični bolniki naj poskrbijo za zadostno količino zdravil, pri tem pa naj upoštevajo tudi, da se lahko potovanje zaradi zapletov podaljša. V izogib nevšečnostim naj seboj vzamejo tudi spremno pismo v angleščini, podobno naj se ravnajo tudi alergiki in osebe z diabetesom. Dobrodošla so tudi zdravila proti potovalni slabosti in za alergike zdravila za lajšanje alergijskih simptomov (antihistaminiki …). Za bolj oddaljene destinacije tudi tablete za zaščito pred malarijo, zdravila za preprečevanje višinske in sredstva za kondicioniranje vode oziroma za pripravo varne vode za pitje. V potovalni lekarni nosečnic ne bodo odveč prenatalni vitamini, zdravila proti slabosti in zdravila za uravnavanje želodčne kisline, pa tudi vaginalni antimikotiki ter zdravila proti zaprtju.
Kaj naj vsebuje potovalna lekarna:
- zdravila proti povišani telesni temperaturi in bolečinam (pri okužbi s katero od hemoragičnih mrzlic se odsvetujejo pripravki na osnovi acetilsalicilne kisline ter nesteroidna protivnetna zdravila);
- set za prvo pomoč: obliži, sterilne gaze, elastični povoj, škarjice, pinceta, lepilni trak, razkužilo za rane, rokavice za enkratno uporabo, vatirane palčke, trikotna ruta;
- sredstva za lajšanje prebavnih motenj: rehidracijski prašek za pripravo raztopine za nadomeščanje mineralov in preprečevanje izsušenosti (pri driski, bruhanju, močnejšem znojenju), probiotične tablete ali kapsule za lajšanje driske, blaga odvajala za lajšanje zaprtja, antibiotik za samozdravljenje driske je svetovan samo v izrednih primerih;
- sredstva za zaščito pred piki komarjev in ostalih insektov: repelent, ki vsebuje 30–50 % DEET-a ali 20 % pikaridina, izdelki za blažitev srbenja in otekline po piku insekta;
- sredstva za zaščito pred soncem: krema z visokim zaščitnim faktorjem, ostali pripomočki za zaščito pred sončnimi žarki;
- higienski pripomočki: razkužilo za roke, alkoholni ali razkužilni robčki;
- zdravila za samozdravljenje ostalih manjših zdravstvenih težav: zdravila za lajšanje želodčnih težav, sredstva za lajšanje prehladnih znakov;
- ostalo: telesni termometer.
ABC
A Potovalna driska je najpogostejša zdravstvena težava na potovanjih.
B Večina letalskih družb dovoljuje polete nosečnicam vse do 36. tedna nosečnosti.
C Če potujete z letalom ali vlakom, del zdravil hranite v ročni prtljagi.
