Glede na to, da smo zaradi zdravstvenih razmer morali v zadnjem času bolj ali manj ostajati doma, bodo številni najverjetneje to poletje izkoristili za potovanja. Kako to narediti čim bolj varno? Je koronavirus spremenil priprave, dejanski oddih in prihod domov? Na kaj moramo biti pozorni? Na vsa ta vprašanja nam je med drugim odgovoril Zoran Simonovič, dr. med., spec. epidem., iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Avtorica: Katja Štucin

Kaj glede na trenutne zdravstvene razmere priporočate vsem tistim, ki želijo to poletje potovati?

Zaradi še vedno prisotne epidemije covida-19 in številnih omejitev pri vstopu v določene države in znotraj posameznih držav je ob načrtovanju poti najpomembnejše, da se potniki pozanimajo o trenutnih razmerah širjenja virusa na območju načrtovane poti ter natančno preverijo pogoje vstopa v ciljno državo. Potovanje v nekatere države iz nenujnih razlogov še vedno ni dovoljeno. Na destinaciji naj potniki upoštevajo tamkajšnje veljavne preventivne ukrepe in tudi vse ostale, s katerimi zmanjšajo tveganje okužbe na poti. Ker se najučinkoviteje pred okužbo s SARS-CoV-2 zaščitimo s cepljenjem, vsem potnikom priporočamo pravočasno izvedbo cepljenja proti tej bolezni. Seveda pa se morajo potniki pozanimati tudi o pogojih za vrnitev iz destinacije potovanja nazaj domov.

Kaj je treba storiti pred potovanji? Bodo kljub končani epidemiji potrebni testi? Bo pogoj cepljenje oziroma potrdilo o prebolevnosti? Kako bo s karanteno?

Pred potovanjem lahko potniki pridobijo več informacij o pogojih vstopa in potovanja na določeni destinaciji na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve. Le redke države od potnikov pri vstopu ne zahtevajo nobenih potrdil o cepljenju, preboleli okužbi ali negativnem rezultatu brisa na prisotnost sveže okužbe s SARS-CoV-2. Veliko držav še vedno zahteva negativen izvid testa (PCR ali hitri antigenski test) tudi za potnike, ki so covid-19 preboleli ali so bili proti okužbi cepljeni.

Nekatere države od potnikov terjajo določeno obdobje, ki ga morajo preživeti v karanteni. Vse več držav pa za polno cepljene potnike opušča zahtevo po karanteni ali dokazilih o negativnem izvidu testiranja na okužbo ob vstopu. Dokazilo o preboleli okužbi, tam, kjer ga sprejemajo, nudi izjemo pri vstopu le za določeno obdobje (do šest mesecev) po potrjeno preboleli okužbi. Vse več držav pa podaljšuje obdobje po opravljenem cepljenju, za katero se oseba smatra kot izjema od predvidenih splošnih ukrepov omejevanja vstopa v državo. Cepljenje postaja vse bolj tudi pogoj za izvajanje številnih dejavnosti na destinaciji potovanja (nastanitve, vstop v lokale, na prireditve …).

Kako poskrbimo za vse preventivne ukrepe na letališčih in letalu?

Letališča in letala predstavljajo mesta z ugodnimi razmerami za prenos respiratornih virusov, saj se na omejenem in zaprtem prostoru običajno zadržuje veliko število ljudi, ki prihajajo iz različnih koncev sveta z različnimi epidemiološkimi razmerami. Seveda je zato verjetnost, da je kdo od sopotnikov kužen, večje. Na letališčih je tako še posebej pomembno, da izvajamo vse ukrepe za zmanjšanje možnosti okužbe (vzdrževanje ustrezne medsebojne razdalje z ljudmi zunaj svojega potovalnega mehurčka, skrb za higieno rok, nedotikanje obraza, pravilno in striktno nošenje filtracijske obrazne maske, izogibanje tesnim stikom z osebami, ki kažejo znake okužbe).

Kaj naredimo, če kljub upoštevanju vseh ukrepov na potovanju zbolimo za covidom-19?

Bolezen covid-19 poteka na zelo različne načine in se lahko kaže z zelo različnimi znaki. Okužbo lahko dokažemo le z laboratorijskim testiranjem. Če se pri potniku pojavijo znaki, ki bi lahko kazali na okužbo, je smiselno okužbo s SARS-CoV-2 laboratorijsko potrditi oziroma ovreči in nato prilagoditi naše ukrepanje glede na rezultate testov. Če je okužba s covidom-19 potrjena, je pomembna hitra izolacija bolnika, da se prepreči prenos okužbe na druge ljudi. Bolezenske znake blažimo glede na prisotnost simptomov. V primeru, da pa bolezen poteka v težji obliki, je tudi na potovanju potreben obisk zdravnika, ki oceni potrebo po bolnišničnem zdravljenju. Tveganje za bolezen oziroma njen težji potek ter vse zaplete, ki so z okužbo na poti povezani, močno zmanjšamo, če se proti bolezni cepimo.

Tudi pred pandemijo koronavirusa smo se morali na potovanje pripraviti in poskrbeti za preventivo. Kaj ne sme manjkati v potovalki glede prve pomoči? Kaj je tisto, kar res moramo vzeti s seboj, če gremo na oddih?

Vsebina popotniške lekarne, ki jo imamo s seboj na potovanju, se razlikuje glede na vrsto, obliko in namen potovanja. Zagotovo so najpomembnejša zdravila in medicinski pripomočki, s katerimi si lahko lajšamo bolečine, znižamo telesno temperaturo, oskrbimo lažje poškodbe (razkužila, povoji, obliži …), za nekatere pa tudi zdravila za ublažitev alergijskih težav, za lajšanje želodčnih težav, za blaženje potovalne slabosti ali za odpravljanje zaprtja. Vedno so dobrodošli tudi pripravki za rehidracijo. Ob tem ne pozabimo na zaščitne kreme za sončenje in pripravke za nego kože po sončenju.

Velikokrat se na potovanjih soočamo s kakšnimi prebavnimi težavami. Drži, da je najbolje obiskati tamkajšnjo lekarno in uporabiti njihova zdravila proti, denimo, driski? So res bolj učinkovita kot naša?

Prebavne težave na potovanju in potovalna driska so najpogostejše težave potnikov na potovanju ali po vrnitvi domov. Do okužbe običajno pride ob uživanju onesnažene hrane in pijače, lahko pa povzročitelje bolezni prenesemo v telo tudi preko svojih rok. Običajno je potovalna driska blaga in mine sama od sebe v nekaj dneh. Le v primeru, da jo spremlja povišana telesna temperatura ali pa je blatu primešana kri, je potrebna zdravniška pomoč. Je pa lahko nevarna za dojenčke in majhne otroke, za nosečnice, za starejše osebe in bolnike z zmanjšano odpornostjo, pri katerih lahko privede do nevarne izsušitve organizma oziroma dehidracije.

V primeru pojava potovalne driske poskrbimo za ustrezno nadomeščanje izgubljenih tekočin in elektrolitov. Najprimernejša je uporaba že pripravljenih rehidracijskih praškov in raztopin, lahko pa oralno rehidracijsko tekočino pripravimo tudi sami. Le v primerih težjega poteka se zatečemo k zdravljenju s pripravki, ki upočasnijo praznjenje črevesja, in z določenimi specifičnimi zdravili (običajno antibiotiki), za katere pa je najbolje, da jih predpiše zdravnik. Ponekod v tujini so ta zdravila lahko tudi prosto dostopna v lekarnah, a gre za zdravila, za katere ne priporočamo jemanja brez zdravniškega posvetovanja. Učinkovitost ustreznih zdravil je povsod enakovredna, razen v primeru ponarejenih zdravil, ki so zelo pogosta v manj razvitih predelih sveta.

Za konec še enkrat več izpostaviva korake preventive pred odhodom na potovanje, da bo naš dopust karseda brezskrben in bomo na morebitne zdravstvene težave kar najbolj pripravljeni.

Potniki naj pred odhodom na pot pridobijo čim več informacij o državi, kamor potujejo in se pozanimajo o morebitnih tveganjih za zdravje na predvideni destinaciji potovanja. Za vsakega potnika je pomembno, da se ustrezno pripravi na izvajanje osnovnih preventivnih ukrepov za preprečevanje zdravstvenih težav na poti (uživanje zdravstveno neoporečne hrane in pijače, skrb za higieno rok, zaščita pred piki insektov, zaščita pred škodljivimi vplivi okolja, zaščita pred spolno prenosljivimi obolenji idr.) ter si zagotovi njegovemu potovanju ustrezno vsebino popotniške lekarne.

V primerih, če potnik potuje na področja z večjim tveganjem za nekatere bolezni (malarija, hepatitisi, trebušni tifus itd.) ali pa gre za potnika, ki bo na potovanju bolj ogrožen, pa naj se pred odhodom posvetuje s svojim zdravnikom ali v ambulanti za potnike, ki obratujejo v sklopu območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter pred potovanjem opravi ustrezna preventivna cepljenja in pridobi zdravila za zaščito pred malarijo. Zagotovo je pred odhodom pomembno poskrbeti tudi za zdravstveno zavarovanje v tujini.

ABC

A Potniki naj preverijo trenutne razmere širjenja virusa na območju načrtovane poti ter pogoje vstopa v ciljno državo.

B Na destinaciji naj potniki upoštevajo veljavne preventivne ukrepe.

C Zagotovo je pred odhodom v tujino dobro poskrbeti za zdravstveno zavarovanje v tujini.