Pred nami so težko pričakovani poletni meseci; sonce, počitnice, topli dnevi, in radi jih izkoristimo v družbi svojih štirinožnih prijateljev. Prav tako kot nam pa je v teh sončnih dneh vroče tudi njim, zato moramo lastniki poskrbeti za ustrezno zaščito naših ljubljenčkov pred vročino in drugimi poletnimi nevšečnostmi. Z nasveti za vroče dni nam je pomagala doc. dr. Darja Pavlin, dr. vet. med., z Veterinarske fakultete v Ljubljani.

Psov ne puščajmo samih v avtomobilu

Dlaka živalim pomaga pri uravnavanju temperature in ščiti njihovo kožo pred sončnimi žarki. Poleg tega se kosmatinci hladijo s sopenjem, saj se psi in mačke ne znojijo tako kot ljudje. Prav zato so na udaru pred vročino v poletnih mesecih vse živali, ki so predolgo prepuščene previsoki temperaturi. Posebno skrb moramo nameniti pasmam s kratkimi in potlačenimi gobčki, kot so npr. angleški buldogi, mopsi, francoski buldogi in podobni. Vročino težje prenašajo tudi živali z boleznimi srca in pljuč, debele živali, take z izredno gosto ter dolgo dlako in živali, ki so telesno aktivne v vročini. Do toplotnega udara lahko pride, ko temperatura psa preseže 41 °C, kar se lahko zgodi že po nekaj minutah v zaprtem avtu na pripekajočem soncu. Psi običajno začno močno sopsti in se sliniti, jezik postane izrazito rdeče barve, nato postanejo omotični, delujejo odsotno, lahko se pojavita bruhanje in driska, nazadnje izgubijo zavest. Zato nikakor ne puščajmo psov poleti samih v avtomobilu, čeprav predvidevamo, da nam bo opravek vzel samo nekaj minut, saj je že teh nekaj minut lahko usodnih!

Skrb v poletnih mesecih

Poleti se zaradi vročine zmanjša tudi apetit in skrajšajo se sprehodi. Priporočljiv čas za sprehode je zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko ni največje toplotne obremenitve. Paziti moramo tudi, da jih ne izpostavljamo večjim telesnim naporom v toplih delih dneva. Posebno skrb namenimo blazinicam, ki se lahko pregrejejo, in poškodbam, ki jih lahko povzročijo ovratnice. V specializiranih trgovinah za male živali boste lahko našli pestro izbiro zaščitnih krem za blazinice in hladilnih ovratnic ter blazin. Uporabimo pa lahko tudi zaščitno kremo za sonce, s katero namažemo živali po predelih telesa, ki so manj poraščeni z dlako in zato bolj izpostavljeni soncu (npr. uhlji, nos), predvsem pa jih priporočamo za bele zunanje mačke, saj se pri njih zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom lahko razvije posebna oblika kožnega raka. Naši kosmatinci vročino različno prenašajo tudi glede na barvo, dolžino in gostoto dlake. V vsakem primeru pa je potrebno redno česanje zaradi odstranjevanja odmrle dlake in morebitnih ostankov semena trav in drugih rastlin, ki se sicer lahko zapičijo v kožo med prsti in povzročajo bolečine in gnojno vnetje. Travni klasi pogosto končajo tudi v sluhovodih, zlasti pri psih s spuščenimi uhlji, kar lahko vodi do vnetja sluhovodov ali celo poškodbe bobniča. Z redno nego bomo tudi hitro zaznali kakršne koli zunanje zajedavce ali morebitna vnetja kože, ki so v poletnih mesecih pogostejša, in tako hitro odreagirali. Pri psih z izredno gosto oziroma dolgo dlako, ki slabše prenašajo vročino, pa lahko dlako tudi postrižemo oziroma razredčimo.

Poletne radosti

Naši pasji ljubljenčki se poleti radi tudi okopajo, nekatere pasme se prelevijo v prave »morske pse«. Pri poletnem kopanju psov v morski vodi dr. Pavlinova priporoča, da žival po kopanju speremo s sladko vodo, saj tako odstranimo sol in preprečimo morebitne težave s kožo. Pes naj morske vode ne pije, saj lahko v najboljšem primeru pride do driske, v najslabšem pa do resnih zapletov zaradi vnosa prevelike količine soli v organizem, ki je za žival lahko tudi usodna. Vedno moramo tudi poskrbeti, da naši ljubljenčki popijejo dovolj čiste pitne vode, saj pomanjkanje le-te vodi v dehidracijo. Do dehidracije pri zdravih živalih poleti pride, če nimajo na razpolago dovolj sveže vode, zlasti če so telesno aktivne ali izpostavljene visoki temperaturi v toplejšem delu dneva. Sicer pa lahko do dehidracije privede tudi vsakršno bruhanje, driska in zmanjšan apetit. Blago dehidracijo lahko rešimo sami z ustreznim nadomeščanjem tekočine, tako da vodo ponudimo s hrano – npr. v obliki juhe, če pa je prišlo do hujše oblike dehidracije ali če žival ne zadrži tekočine v sebi zaradi bolezni, potem pa je nujen obisk veterinarja. Klinični znaki dehidracije, ki jih lahko prepozna lastnik, so predvsem suha ali lepljiva ustna sluznica, manjša količina temnejšega urina, v hujših primerih pa vdrte oči in oslabelost živali.

Z ljubljenčki na morje

Z bližajočimi počitnicami z nami potujejo tudi naši štirinožni in pernati prijatelji. Pri potovanju z avtomobilom moramo žival na to obliko potovanja predhodno tudi privaditi. Če pes ni navajen na vožnjo z avtomobilom, ga poskusimo pred odhodom pravočasno pripraviti na potovanje s kratkimi vožnjami, ki jih postopoma podaljšujemo. V primeru, da žival bruha med vožnjo, pri veterinarju kupimo ustrezna zdravila proti potovalni slabosti in poskrbimo za zalogo zdravil tudi za pot domov. Vsekakor se poskusimo izogniti vožnji v najbolj vročem delu dneva in načrtujmo pot, če se le da, zvečer ali zjutraj, ko so temperature še znosne. Med daljšimi potovanji se pogosto ustavljamo in ponudimo vodo ter omogočimo živali, da opravi potrebo. Ne pozabimo, da mora biti pes med vožnjo ustrezno zavarovan, da ne moti voznika in seveda tudi zaradi svoje lastne varnosti. Manjše živali lahko prevažamo v transportni kletki, večje pa pripete na zadnjem sedežu ali ustrezno zavarovane v prtljažniku. Potovanje z mačko je pogosto prav poseben izziv, saj jih velika večina vožnjo zelo slabo prenaša. Poskrbimo, da je mačka navajena transportne kletke, za boljše počutje pa lahko poskrbimo z mačjo meto ali posebnimi pripravki s pomirjujočimi feromoni. V skrajnem primeru, ko živali, ki ji vožnja predstavlja izjemen stres, nikakor ne moremo pustiti doma, lahko pred vožnjo pri veterinarju dobimo blaga pomirjevala. Pred odhodom v tujino moramo poskrbeti tudi za primerna cepljenja, in sicer morajo biti ob prehodu meje psi in mačke cepljeni proti steklini, druga posebna zaščitna cepljenja po zakonu sicer niso potrebna, vsekakor pa je priporočeno, da je vaša žival ustrezno cepljena tudi proti drugim boleznim po programu cepljenja, ki ga določi vaš veterinar. V nekaterih bolj oddaljenih državah je še vedno potrebna karantena, kar moramo preveriti pred samim potovanjem. Države EU nimajo več obvezne karantene, večinoma jo je nadomestilo določanje titra protiteles proti steklini pri živali, ki potuje. Določene druge države po svetu še izvajajo karanteno (npr. Avstralija). Pogoje za vstop hišnih živali določajo predpisi vsake države posebej, zato se morajo vsi lastniki, ki nameravajo potovati s svojim ljubljencem, pravočasno obrniti na pristojni veterinarski organ te države in si pridobiti ustrezno dokumentacijo o pogojih vstopa.

Kaj pa druge nevarnosti, ki prežijo na ljubljenčke v poletnih mesecih?

V poletnih mesecih obstaja tudi nevarnost pika čebel in os. Pik bomo težko preprečili, razen morebiti tako, da pse, ki radi lovijo različne žuželke, tega čim prej odvadimo. V veliki večini primerov pik ose ali čebele ne bo prav nič problematičen, razen kratkotrajne bolečine. V tem primeru poskusimo odstraniti želo in mesto pika ohladiti s hladnimi obkladki. Problematične so živali, ki so alergične na pik, oziroma živali, ki lovijo čebele in utrpijo pik v področje ust oziroma grla. V primeru, da opazimo močno oteklino glave, otekel jezik, oteženo dihanje, splošno oslabelost, motnje zavesti, moramo kar se da hitro poiskati pomoč veterinarja. Poleg žuželk pa na naše ljubljenčke prežijo tudi zajedavci, predvsem nevarni so klopi. Psa pred klopi lahko ustrezno zaščitimo. Na tržišču obstaja ogromno različnih sredstev za zaščito psa pred klopi, predvsem v obliki kožnih kapljic, različnih ovratnic, zadnje čase pa postajajo zelo popularne tudi tablete proti bolham in klopom. Ne glede na to, katero sredstvo uporabimo, je vseeno pomembno, da psa po sprehodu dobro pregledamo in da sredstvo uporabljamo v skladu z navodili proizvajalca (upoštevamo ustrezne časovne razmike, za pravilno učinkovanje nekaterih je npr. pomembno, da živali ne kopamo in podobno). Včasih moramo ob ugrizu klopa tudi obiskati veterinarja. Najpomembnejše bolezni, ki jih prenašajo klopi v Sloveniji, so anaplazmoza, babezioza in borelioza. Klinični znaki pri vsaki bolezni so različni, vsekakor pa svetujemo, da če pes postane brezvoljen, nima pravega apetita, ima povišano temperaturo, kaže znake bolečin (npr. težko vstaja, šepa) ali če opazimo temen urin,  čim prej poiščemo strokovno pomoč.

Pred nami so lepi poletni dnevi, poskrbimo, da nam bo v družbi naših kosmatincev lepo in bomo brezskrbno uživali sončne dneve in si nabrali energije in zaloge toplote za malo manj topel jesenski čas.

Pred odhodom v tujino moramo poskrbeti tudi za primerna cepljenja, in sicer morajo biti ob prehodu meje psi in mačke cepljeni proti steklini, druga posebna zaščitna cepljenja po zakonu sicer niso potrebna, vsekakor pa je priporočeno, da je vaša žival ustrezno cepljena tudi proti drugim boleznim po programu cepljenja, ki ga določi vaš veterinar. V nekaterih bolj oddaljenih državah je še vedno potrebna karantena, kar moramo preveriti pred samim potovanjem.

Julij-avgust 2015