Starostna doba prebivalstva se zvišuje in če želimo kvalitetno preživeti svoja starostna leta, moramo ozavestiti, da je gibanje nujni del naših vsakdanjih aktivnosti. Če lahko združimo gibanje z druženjem in v dejavnosti, ki smo jo izbrali, še uživamo, je to več kot zadosten razlog, da se ukvarjamo s plesom.

O razlogih za miganje in poplesavanje v tretjem življenjskem obdobju smo se pogovarjali z dr. Meto Zagorc, nekdanjo vrhunsko športno plesalko in predstojnico katedre za ples na Fakulteti za šport.

Avtorica: Nika Arsovski

Ples poživi duha

Ples je univerzalna oblika gibanja, ki ni omejena s starostjo. Je oblika gibanja, ki dviga v nas posebno razpoloženje, osvobaja podzavest, sprošča, ruši pregrade med obvladanim vedenjem in sproščenim izražanjem čustev. »Kadar plešemo, se energijska polja združujejo, zaradi sprostitve energije pa vnovič zaživimo, počutimo se radostni. Skozi gibanje se želimo upreti sili teže in vzpostaviti ravnotežje v gibanju, usklajeni z ritmom, kar vnaša v nas določeno harmonijo. Prav harmonija je navadno pogoj za zdravje, zdravje pa je tista vrednota, ki je temeljna za kvaliteto bivanja, za občutek mladostnosti, ki je za starejše še kako pomemben,« razlaga dr. M. Zagorc.

S plesom tudi razvijamo svoje funkcionalne sposobnosti, izboljša se delovanje srca, pljuč in ožilja. Poleg tega se izboljša tudi naša vzdržljivost, pridobivamo občutek za ritem in lepo, elegantno gibanje, počutimo se veseli, dobro razpoloženi – preprosto bolje se počutimo. Velik pomen v starosti igra tudi ravnotežje, ki ga s plesanjem lahko ohranjamo, veliko vrednost pa ima tudi koordinacija, ki jo izmed gibalnih sposobnosti s starostjo najhitreje izgubljamo.

Pri plesu ne gre zgolj za delovanje mišičja, pač pa za sinhrono delovanje več različnih organskih sistemov hkrati. Ples omogoča družbeno priznan telesni stik in je neposredno sredstvo za izražanje seksualne privlačnosti, zato – ne glede na starost – ples »poživi duha«. In kakšni so motivi za plesanje med starejšo generacijo? Po raziskavah sodeč največkrat prav želja po izboljšanju kondicije in zdravja, uživanje v gibanju in glasbi, druženje in sprostitev.

Od folklore do latinskoameriških ritmov

Starostno obdobje prinaša mnoge bolezni, zlasti osteoporozo, alzheimerjevo in parkinsonovo bolezen, rakava obolenja in mnoge druge. Vendar pa se je po raziskavah sodeč ravno s plesanjem možno upreti hitremu napredovanju teh bolezni in s spremenjenim odnosom do življenja tudi preusmeriti njihov potek. Prav zaradi mnogih gibalnih ovir, s katerimi se soočamo v tretjem življenjskem obdobju, sta za starostnike v prvi vrsti priporočljiva družabni in ljudski ples.

Priljubljeni so tudi tako standardni kot latinskoameriški plesi, poleg teh pa se pojavljajo tudi swing, salsa, argentinski tango … V Sloveniji obstaja veliko folklornih skupin, v katere so vključene starejše generacije, veljavo pa dobiva tudi plesna terapija, ki največkrat uporablja različne oblike sodobnega plesa. Seveda za delo s starejšimi obstaja vrsta metodičnih pravil, ki naj bi jih dober učitelj vsekakor upošteval. Zelo jasna so načela od lažjega k težjemu, od počasnejšega k hitrejšemu, od nezahtevnih do kompliciranih elementov …

Nekaj šolskih ur na teden

Za delo s starejšimi obstaja vrsta metodičnih pravil, ki naj bi jih dober učitelj vsekakor upošteval. Predvsem vaje potekajo po načelu od nezahtevnih do kompliciranih elementov in od počasnejšega k hitrejšemu ritmu. Po priporočilu strokovnjakov naj se vadba začne z uvodnim ogrevanjem, katerega namen je pospešitev delovanja srca, dihal, obtočil in priprava mišičja na »zahtevnejše« naloge. Sledi ogrevanje sklepov in raztegovanje določenih skupin mišic, ki bodo med vadbo najbolj obremenjene.

Glavni del ure je navadno namenjen preplesavanju že osvojenih znanj in pridobivanju novih. Vsaka vadba se običajno konča z »ohlajanjem« z raztezanjem, prijazno počasno glasbo in seveda upočasnjenim gibanjem, da telo preide v normalno delovanje. Tečaji potekajo v vseh večjih plesnih šolah, nekateri plesni pedagogi pa učijo tudi v domovih starejših občanov.

Optimalen čas plesne vadbe je 1–2-krat tedensko po dve šolski uri. Plešemo pa lahko tudi sami doma in uživamo v gibanju ter ob prijetni vadbi ponavljamo snov s tečaja. Marsikdo v tem starostnem obdobju preživlja tudi težko obdobje ob izgubi partnerja, zato v Sloveniji obstajajo tudi skupine, kjer se družijo tisti, ki so na kakršen koli način ostali sami. Te skupine poleg drugih dejavnosti ponujajo tudi ples, kjer imajo starejši priložnost za druženje, medsebojno spoznavanje ali čisto preprosto uživanje ob ritmu in glasbi.

»Ko so me v enem od intervjujev vprašali, kdaj se začenja starost, sem odgovorila, da se ta pozna na ukrivljenosti hrbtenice naprej, na očeh brez sijaja, na upočasnjeni in betežni hoji … In ravno tu ima ples svoje prednosti, saj v veliki meri vpliva in vzdržuje našo pokončno in lepo držo, spodbuja živahno hojo, okretnost ter gibanje. Vse to v veliki meri vpliva na našo samozavest.

V plesu smo vajeni besednega in nebesednega komuniciranja, imamo možnost izražanja določenih čustev, predvsem pa ne razmišljamo o vsakdanjih tegobah. Prevzame nas glasba, odnosi v paru, počutimo se zaneseno,« veselo doda dr. M. Zagorc.