Patronažne medicinske sestre so strokovnjakinje, ki obiskujejo domove varovancev oziroma bolnikov in jim nič kolikokrat pomagajo, tako s preventivnimi obiski, ki vključujejo svetovanje, pogovor in skrb za zdravje, kot tudi s kurativnimi obiski, v okviru katerih izvajajo zdravstveno nego bolnika na domu. Marsikomu zelo olajšajo življenje. Pogovarjali smo se z vodjo patronažne službe Zdravstvenega doma Škofja Loka Tadejo Piskač Hafner, dipl. m. s.

Avtorica: Katja Štucin

Kaj je patronažno varstvo? Kakšne dejavnosti izvajate?

Patronažno varstvo deluje na področju zdravstvenega in socialnega varstva posameznika, družine in celotne skupnosti. Lahko je organizirano kot organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v okviru Zdravstvenega doma, lahko pa ga opravlja diplomirana medicinska sestra kot samostojno dejavnost, vendar je vključena v mrežo javnega zdravstva. Področja delovanja so zdravstveno-socialna obravnava posameznika, družine, skupnosti, zdravstvena nega nosečnice, otročnice in novorojenčka na domu in zdravstvena nega in oskrba pacienta na domu. Naše delo je usmerjeno v skrb za zdravo življenje, krepitev ter izboljšanje zdravja.

Komu so namenjene vaše storitve?

Patronažna zdravstvena nega je namenjena posameznikom, njihovim družinam in tudi celotni skupnosti v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Patronažna medicinska sestra je zadolžena za določeno področje, na katerem izvaja tako preventivno kot tudi kurativno dejavnost. Glede prve se držimo normativov, ki nam jih določa zavarovalnica, in sicer glede števila obiskov pri novorojenčku, otročnici in nosečnici, pri pacientih s kroničnimi obolenji, invalidih, osebah z motnjami v razvoju in starostnikih.

Posamezna patronažna medicinska sestra ima svoje terensko območje. Kako pravzaprav poteka njen delovni dan?

Med sabo imamo razdeljena področja dela, vsaka pokrije približno 2500–3000 prebivalcev. Delo poteka po predhodnem planu za preventivne obiske ali pa na podlagi pisnega naročila (delovni nalog), ki ga izda osebni zdravnik posameznega pacienta. Delo se načrtuje dnevno, mesečno in letno. Preventivno delo si posameznica načrtuje sama, in sicer na podlagi vnaprej načrtovanih obiskov pri rizičnih skupinah ali po predhodnem obvestilu iz porodnišnice za obisk novorojenčkov in otročnic. Pri kurativnih obiskih imamo zelo raznoliko delo, in sicer je največ prevez kroničnih in pooperativnih ran, oskrba bolnikov z gastrostomami, nefrostomami, ileostomami, traheostomami in urinskimi katetri. Pogostost obiskov in način oskrbe nam določa zdravnik preko pisnega naročila. Pri pacientih izvajamo tudi odvzeme krvi in drugih kužnin za najrazličnejše preiskave in apliciramo različne injekcije. Poleg prevez operativnih ran pride v poštev tudi odvzem šivov ali sponk in oskrba drenaž. Pri onkoloških bolnikih se največkrat srečujemo z aplikacijo protibolečinske terapije, ki jo pacient dobiva v kontinuirani infuziji in jo je treba dnevno nadzorovati, skrbeti za vbodno mesto in usklajevati pravočasno naročanje preko lekarne. Del našega delovnega dne so tudi preventivni obiski otročnic in novorojenčkov. Mamice nas po prihodu iz porodnišnice obvestijo po telefonu ali pa to v določenih primerih stori porodnišnica. Želeno je, da do prvega obiska pride v 24 urah po prihodu domov. Pri njih je treba nadzorovati splošno stanje, opravimo nego popka, kontroliramo telesno težo in na podlagi tega ugotavljamo, kako uspešno je dojenje, ocenjujemo stanje fiziološke zlatenice po porodu, opazujemo morebitne spremembe na koži in damo staršem potrebna navodila za nego novorojenčka. Pri otročnicah prav tako ocenjujemo splošno stanje, jakost poporodne krvavitve, opravimo nego operativne rane po carskem rezu ali epiziotomiji in svetujemo materam za čim uspešnejše dojenje. Vzamemo si čas za pogovor z njimi in smo jim na voljo za najrazličnejša vprašanja, ki jih največkrat ni malo. Po prihodu s terena se začne administrativni del našega delovnega dne. Opravljeno delo je treba ustrezno zabeležiti v pacientovo dokumentacijo, kot tudi vnesti opravljene storitve v računalnik. Če smo pri delu s pacienti opazili kakršne koli spremembe ali poslabšanje stanja, se o tem posvetujemo z osebnim zdravnikom pacienta in skupaj se dogovorimo, kakšne spremembe bomo izvedli pri negi bolnika, ali pa je bolnik ogrožen do te mere, da ga obišče zdravnik na domu ali ga celo napoti na zdravljenje v bolnišnico. Prav tako se posvetujemo s pediatri, če pri novorojenčku opazimo neželene spremembe (vnetje popka, večji padec telesne teže, poslabšanje zlatenice).

Kako vas sprejmejo varovanci oz. bolniki, ki jih obiščete?

V večini primerov so pacienti zelo zadovoljni z našim delom, radi nas sprejmejo in tudi upoštevajo naša priporočila in navodila glede zdravljenja. Zavedajo se, da jim je zaradi osnovne bolezni zelo otežen dostop do zdravstvenega doma, mnogi nimajo svojcev, ki bi jim omogočili prevoz, tako da jim zdravljenje zelo olajšamo s tem, da zdravstveno nego opravljamo na njihovem domu. So pa vmes tudi pacienti, ki zaradi najrazličnejših vzrokov odklanjajo naše obiske, ampak so na srečo zelo redki in po navadi ugotovimo, da so vzroki čisto drugje (slabe socialne razmere, alkoholizem, droge, duševne bolezni ali pa se čisto preprosto bojijo, da bi okolica izvedela za njihovo bolezen, ker k njim hodi patronažna sestra). S pozitivno energijo in zadovoljstvom pa nas napolnijo obiski pri mladih družinah z novorojenčki, kjer tudi me občutimo njihovo srečo, zelo so veseli našega obiska.

Kaj vam osebno pomeni vaše delo? Se je težko soočati s težkimi zgodbami?

Osebno mi moje delo zelo veliko pomeni, rada delam z ljudmi, sploh pa, ko sem lepo sprejeta, če so zadovoljni z mojim delom in sem uspešna pri okrevanju pacienta. Bistveno bolj naporno je moje delo takrat, ko se soočam s težko bolnimi pacienti, ki imajo neozdravljive bolezni, ali pa so poleg vsega še zelo mladi. Veliko je pogovorov o bolezni s pacienti in njihovimi svojci in ti pogovori so duševno zelo naporni, tako da me to spremlja še po zaključku delovnega dne. Pacienti v zadnjem času tudi veliko prej zapuščajo bolnišnico po najrazličnejših posegih, tako da moramo veliko strokovno zahtevnih posegov opravljati še na bolnikovem domu. To od nas zahteva mnogo dodatnih znanj, predvsem pa je potrebno, da se pred odpustom bolnika seznanimo s praktično izvedbo posega, če tega nismo že prej izvajali. Veliko je novosti in novih materialov ter pripomočkov, tako da je nujno potrebno konstantno izobraževanje. Obiskujemo seminarje in strokovna srečanja. Pridobljeno znanje si potem tudi izmenjujemo med sabo, za kar je potrebno medsebojno razumevanje v timu, saj se vsaka kdaj znajde v situaciji, da potrebuje pomoč sodelavke. Sama imam to srečo, da delam v kolektivu, kjer vladajo prijateljske razmere, pozitivno vzdušje in velika motiviranost za delo ter medsebojno pomoč. To ti daje v kriznih trenutkih še dodatno moč in zadovoljstvo, saj je pri našem delu bistveno, da greš rad v službo in se tam tudi dobro počutiš. Za delo na terenu se mi zdi, da so predhodne izkušnje zelo pomembne, saj se srečujemo z različnimi bolniki in situacijami in moramo pravilno ter hitro reagirati. V bližini nimamo nikogar, da bi se nanj obrnili za nasvet, zato so nam izkušnje v veliko pomoč. Pred pacienti moramo delovati strokovno in suvereno, saj si le na tak način pridobimo njihovo zaupanje.

Vas polni energija in zadovoljstvo po dobro opravljenem delu in pomoči drugim?

Iz napisanega je razvidno, da je naše delo zelo raznoliko, strokovno zelo zahtevno, zato zahteva celega človeka, ki poleg vsega rad opravlja svoje delo. Čeprav so situacije včasih zelo težke in rezultati našega dela niso vedno pozitivni, nam kljub temu občutek, da pomagamo ljudem, daje nov zagon za delo.

September 2015